Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
dostáva -e ž (ȃ)
prenos, prevoz česa na določen kraj: zagotoviti redno dostavo; dostava časopisa, pošte; dostava mleka na dom; rok za dostavo
Pravopis
dostáva -e ž, pojm. (ȃ) ~ mleka na dom
SSKJ²
dostáviti -im dov. (á ȃ)
1. prinesti, pripeljati kaj na določen kraj: dostaviti kruh; dostaviti telegram; kupljeno blago vam po želji dostavimo na dom / pisar.: analizo o turističnem prometu smo dostavili uredništvom dnevnih listov; dostavili vam bomo cenik svojih izdelkov poslali
2. dodatno, zraven povedati: dostavila je še nekaj besed; dostavili bomo še neko podrobnost; lahko greš, je dostavil tišje / marsikaj je dostavil iz svojega
    dostávljen -a -o:
    pravočasno dostavljeno blago
Celotno geslo Sinonimni
dostáviti -im dov.
kaj prinesti, pripeljati kaj na določeni kraj
SINONIMI:
knj.izroč. dobaviti
GLEJ ŠE SINONIM: dodati, poslati
Celotno geslo Vezljivostni G
dostáviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja (govorjenja)
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj poslati komu/čemu koga/kaj
Kupljeno blago jim /po želji/ dostavimo (na dom).
2.
kdo/kaj dodatno povedati kaj
(Besedilu) je dostavil še nekaj nujno potrebnih besed.
SSKJ²
dostávljanje -a s (á)
glagolnik od dostavljati: dostavljanje časopisov, pošte; dostavljanje na dom
SSKJ²
dostávljati -am nedov. (á)
1. prinašati, dovažati kaj na določen kraj: popravljene aparate dostavljajo strankam na dom / pisar. dostavljamo vam anketo pošiljamo
2. večkrat dodatno, zraven povedati: kadar so govorili o njem, so dostavljali, da je junak
SSKJ²
dovêsti -vêdem dov., dovêdel in dovédel dovêdla, stil. dovèl dovêla (é)
star. pripeljati, privesti: dovedel ji je zdravnika; dovedel ga je na svoj dom; pren. premišljanje ga je dovedlo do sklepa; ne vem, kaj me je do tega dovedlo
Pravopis
dovêsti -vêdem dov.; drugo gl. vêsti (é) neobč. pripeljati, privesti: koga ~ prijatelja na dom; dovesti komu koga/kaj ~ ponesrečencu zdravnika; dovesti do česa Kaj je dovedlo do tega
Celotno geslo eSSKJ
drésnik drésnika samostalnik moškega spola [drésnik]
    1. iz botanike rastlina z velikimi listi na členastem steblu in drobnimi belkastimi cvetovi v socvetjih; primerjaj lat. Fallopia
    2. grmičasta rastlina z večjimi srčastimi listi na votlem členastem steblu in drobnimi belkastimi cvetovi v pokončnih grozdastih socvetjih; primerjaj lat. Fallopia japonica; SINONIMI: iz botanike japonski dresnik
STALNE ZVEZE: japonski dresnik, sahalinski dresnik
ETIMOLOGIJA: ↑dresen
Pravo
držávni svèt -ega svéta m
Pravo
držávni zbòr -ega zbôra m
Celotno geslo Megiser
dum
GLEJ: dom
Celotno geslo Frazemi
dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša, bíti dúša čésa, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti zláta dúša, čŕna dúša, dóber kàkor dúša, dôbra dúša, iméti čŕno dúšo, iméti dôbro dúšo, iméti kàj na dúši, iméti zláto dúšo, izdíhniti [svôjo] dúšo, izpustíti dúšo, ležáti kómu kàj na dúši, mírne dúše, obležáti kómu kàj na dúši, pásja dúša, píhanje na dúšo, píhati kómu na dúšo, píhniti kómu na dúšo, podpréti si dúšo, popíhati kómu na dúšo, poznáti kóga v dno dúše, predáti se kómu/čému z dúšo in telésom, privezáti si dúšo, spustíti dúšo, v dnò dúše, vídeti kóga v dnò dúše, z dúšo in telésom, zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom, zláta dúša, žíva dúša
Celotno geslo eSSKJ
dvátisočák dvátisočáka samostalnik moškega spola [dvátisočák]
    gora, visoka od 2000 do 2999 metrov
ETIMOLOGIJA: ↑dva + ↑tisoč
Celotno geslo Etimološki
dvọ̑dọ̄men -mna prid.
SSKJ²
dvór -a tudi dvòr dvôra m (ọ̑; ȍ ó)
1. veliko, razkošno grajeno poslopje, vladarjevo bivališče: iti na dvor; služiti, živeti na dvoru / cesarski, kraljev dvor / novica še ni prispela na dvor; pren., pesn. Popeljal sem te v svoje duše svetle dvore (P. Golia)
// vladar s člani družine in najožjimi sodelavci: vso oblast sta imela v rokah dvor in plemstvo; dunajski dvor se za takšne probleme ni brigal; s prošnjo se je obrnil naravnost na dvor
2. star. dvorišče, navadno kmečko: zapeljati voz na dvor; na dvoru je rastel mogočen kostanj
// nar. ograjen prostor ob hlevu za izpuščanje živine: spustiti svinje na dvor
3. zastar. dom, hiša: dvor je bil krit s skodlami / pozna se mu, da je bil vzgojen v gosposkih dvorih
♦ meteor. lunin, sončni dvor svetli kolobar okrog Lune, Sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju; pravn. sodni dvor v nekaterih državah sodišče z več sodniki
Geografija
dvoríščni kméčki dóm -ega -ega -a m
Pravopis
eko.. prvi del podr. zlož. |dom, okolje| ekofobíja, ekológ, ekologíja, ekotíp
Celotno geslo Etimološki
ekumẹ̑na -e ž
Število zadetkov: 575