Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
pričakovánje -a s (ȃ) 
  1. 1. glagolnik od pričakovati: dolgo pričakovanje ga je utrudilo / pričakovanje napada jih vznemirja / pisar. v pričakovanju vašega odgovora vas tovariško pozdravljamo
  2. 2. duševno stanje, v katerem se kdo, kaj pričakuje: pričakovanje se stopnjuje; njen obraz je izražal pričakovanje; biti poln pričakovanja; napeto, nemirno, veselo pričakovanje; trenutki pričakovanja / v pričakovanju je čas hitro tekel; živeti v pričakovanju
  3. 3. kar se pričakuje: njihovo pričakovanje se je uresničilo / na koncertu je izpolnil vsa pričakovanja / publ. turistični promet je avgusta zaostajal za pričakovanji / po pričakovanju so zmagali domačini
    ●     publ. kongres je izpolnil, presegel vsa pričakovanja uspeh kongresa je bil zelo velik; ekspr. akcija je potekla proti (vsemu) pričakovanju je bila zelo uspešna; ekspr. predstava je uspela nad vse pričakovanje zelo, izredno; ekspr. s pričakovanjem gledajo v prihodnost z upanjem; ekspr. njegova žena je v (veselem) pričakovanju je noseča, bo rodila
SSKJ
prihajáč -a m (á) 
  1. 1. ekspr. kdor prihaja: nočni prihajač je obral sadje / skozi okno je opazoval prihajače prihajajoče; vsi so pozdravljali prihajača prišleca
  2. 2. slabš. priseljenec, tujec: takle prihajač nas ne bo učil; domačini prihajačem v začetku niso zaupali
SSKJ
príšlek -a [lək in lek] m (ī) 
  1. 1. priseljenec: tu so se naselili prišleki; domačini in prišleki / slovanski prišleki
  2. 2. prišlec: pozdraviti prišleka
SSKJ
privándranec -nca m (ȃ) star.  
  1. 1. prišlec, popotnik: okrog privandranca se je zbralo nekaj radovednežev
  2. 2. priseljenec, tujec: domačini in privandranci
SSKJ
stápljati -am nedov. (ā) združevati: dveh nasprotnih elementov ni mogoče stapljati v eno / stapljala je svojo predstavo o njem z njim samim
    stápljati se 
    1. 1. prevzemati lastnosti, značilnosti koga: priseljenci se stapljajo z domačini / sosednja jezika sta se začela stapljati
    2. 2. tvoriti z drugimi elementi celoto: govornikove besede se stapljajo z zvoki trobent; vpitje ljudi in ropotanje strojev se staplja v oglušujoč hrup
    3. 3. ekspr. stikati se: v daljavi se morje staplja z nebom; sivi oblaki se stapljajo s tlemi
SSKJ
stopíti -ím dov., stópil (ī í) 
  1. 1. narediti, povzročiti, da trdna snov v tekočini preide v zelo majhne delce: stopiti sol v vodi; sladkor se je v kavi hitro stopil
  2. 2. narediti, povzročiti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: stopiti mast; stopiti se kot vosek / stopiti rudo staliti
    // navadno v zvezi z led, sneg narediti, da preide v vodo: odjuga je stopila sneg; led se še ni stopil
  3. 3. ekspr. narediti, da česa ni več: sonce je stopilo meglo; oblaki so se stopili / njegov prihranek se je hitro stopil
    ●     ekspr. to meso se v ustih kar stopi je zelo mehko in okusno; ekspr. ne bom se stopil, saj nisem iz cukra občutljiv, pomehkužen
    stopíti se 
    1. 1. prevzeti lastnosti, značilnosti koga: priseljenci so se stopili z domačini / podeželje in mesto se počasi stopita
      // postati celota s čim: stopiti se z množico / vrt se mora s hišo funkcionalno in estetsko stopiti
    2. 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga nakazuje določilo: kar stopila se je od veselja / srce se mu bo stopilo od usmiljenja
    stopljèn -êna -o: stopljen led, sneg; stopljena mast
SSKJ
stránec -nca m (ā) zastar. tujec: stranci in domačini
SSKJ
svinjáriti -im nedov. (á ȃ) 
  1. 1. slabš. nespodobno, opolzko govoriti: moški spet svinjarijo; ne svinjari, če je otrok zraven
    // grdo, neprimerno ravnati s kom: sovražnik je svinjaril z domačini
  2. 2. star. trgovati s svinjami: svinjaril je po Štajerskem
SSKJ
vódstvo -a s (ọ̑) 
  1. 1. glagolnik od voditi: vsako popoldne je vodstvo po razstavi; poskrbeti za vodstvo; strokovno vodstvo / prevzeti vodstvo izleta, pohoda / duhovno vodstvo; vodstvo mladih / vodstvo poslovnih knjig
    ●     publ. domačini so prevzeli vodstvo, prešli v vodstvo dosegli prednost v igri; publ. orkester igra pod vodstvom znanega dirigenta dirigira mu znan dirigent; publ. delo so opravili pod vodstvom mentorja pri delu jih je vodil mentor
  2. 2. oseba ali skupina oseb, ki kaj vodi: vodstvo se je že sestalo; imenovati, izvoliti vodstvo; imeti dobro, slabo vodstvo / novo vodstvo društva / državno vodstvo / vodstvo podjetja, šole, tovarne
SSKJ
zatrésti -trésem dov., zatrésite in zatresíte; nam. zatrést in zatrèst (ẹ́) narediti, povzročiti, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja: zatresti drevo; veter je zatresel veje / izdihani zrak zatrese glasilki / ekspr.: eksplozija je zatresla šipe; tla je zatresel nov potres / zatresti z glavo, rameni
// narediti, povzročiti, da se kaj v kratkih časovnih presledkih spreminja v višini, jakosti: jeza, jok mu zatrese glas
● publ. domačini so večkrat zatresli mrežo dali več golov
    zatrésti se 
    1. 1. sunkovito, hitro se premakniti, navadno sem in tja: most se je zatresel; stopnice so se ob vsakem koraku zatresle; nenadoma so se zatresle šipe / ekspr. spet se je zatresla zemlja spet je bil potres; pren., ekspr. zatresli so se temelji starega reda
      // nehotno, hitro se premakniti, navadno sem in tja: brada se mu je zatresla; roka s skodelico se ji je zatresla
    2. 2. v kratkih časovnih presledkih se spremeniti v višini, jakosti: spregovoril je, ne da bi se mu glas zatresel
      ●       pog., ekspr. hlače so se mu zatresle ustrašil se je, strah ga je postalo
Število zadetkov: 30