Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
bogatínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na bogatine: bogatinska svatba / bogatinska domišljavost
SSKJ
domišljáva -e ž (ȃ) zastar.  
  1. 1. domišljija: imeti domišljavo; to je ustvarila človeška domišljava / izgublja se v svojih domišljavah sanjarijah, predstavah
  2. 2. domišljavost, nadutost: otresti se domišljave
SSKJ
domišljávost -i ž (á) 
  1. 1. lastnost domišljavega človeka: odbija jih fantova prevzetnost in domišljavost; s svojo domišljavostjo se je osmešil
  2. 2. zastar. domišljija: razgreta domišljavost mu je vzbujala razne misli
SSKJ
eksempláričen -čna -o prid. (á) ki je v spodbuden ali svarilen zgled: eksemplarična kazen; eksemplarična vloga dobrih učencev / ekspr. njegova domišljavost je že kar eksemplarična njegova domišljavost je primer, zgled tipične domišljavosti
    eksemplárično prisl.: eksemplarično kaznovati
SSKJ
hvastávost -i ž (á) ekspr., redko bahavost, domišljavost: njegova hvastavost mi preseda
SSKJ
infantilízem -zma m (ī) 
  1. 1. knjiž. otročjost, nezrelost: takšno ravnanje je izviralo iz njegovega infantilizma; domišljavost in infantilizem / infantilizem filmov
  2. 2. med. stanje človeka, ki je v razvoju ostal na stopnji otroške dobe; nerazvitost, zaostalost: duševni, telesni infantilizem / simptomi infantilizma
SSKJ
napíhnjenost -i ž (ȋ) 
  1. 1. stanje, lastnost napihnjenega: napihnjenost balona / napihnjenost lic / ekspr. napihnjenost rezultatov je očitna
    ♦     med. bolezenska napihnjenost tkiva z zrakom
  2. 2. ekspr. domišljavost, prevzetnost: meščanska napihnjenost; to početje je prazna napihnjenost / v svoji napihnjenosti je pomoč odklonil
SSKJ
napúh -a m (ȗ) raba peša domišljavost, prevzetnost: napuh ga žene; navzeti se napuha; napuha mu ni mogla očitati / napuh človeškega duha / ekspr. biti poln napuha biti zelo domišljav, prevzeten
// v svojem napuhu je zavrnil njihovo pomoč
SSKJ
napúhnjenost -i ž (ȗ) raba peša domišljavost, prevzetnost: iz njegovih oči je gledala napuhnjenost
SSKJ
narcísovski -a -o prid. (ȋ) knjiž. tak, kot pri moškem, ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: narcisovska domišljavost, zagledanost vase
SSKJ
nastopáštvo -a s (ȃ) knjiž. domišljavost, gizdalinstvo: nastopaštvo jim je tuje / sram ga je bilo zaradi njihovega nastopaštva
SSKJ
njén -a -o zaim. (ẹ́) 
  1. 1. izraža svojino bitja, osebe ženskega spola, ki je govoreči ne enači s seboj in je ne ogovarja, ali stvari ženskega spola, o kateri je govor: njen dežnik, klobuk; gora in njen vrh; njena hiša; posestvo bo njeno / njeni lasje; njena postava
  2. 2. izraža splošno pripadnost temu bitju, osebi, stvari: njena domišljavost, skrb; ta misel ni njena; njeno prepričanje
    // izraža razmerje med tem bitjem, osebo, stvarjo in okolico: naša domovina in njen položaj v svetu; njena čast; njeno dobro ime
  3. 3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do tega bitja, osebe, stvari: njen oče, ženin / njene prijateljice / nova literarna smer in njeni predstavniki
  4. 4. izraža izhajanje od tega bitja, osebe, stvari: lipa in njen les; njen pozdrav; njena pomoč; srna in njeno meso; njeno petje; njeno pismo staršem
  5. 5. pog. izraža (stalno) povezanost s tem bitjem, osebo, stvarjo: njen pisatelj je Cankar; to je spet ena (od) njenih muh; njene palačinke so kuharsko čudo
  6. 6. ekspr. izraža čustven odnos, navezanost: njenemu Mihcu je vse dovoljeno
    // v nekaterih državah izraža spoštovanje: njeno kraljevsko veličanstvo
    ●     star. bliža se ji njen čas porod; pog. njen tip so dolgolasci ustrezajo njenemu okusu, predstavam; ekspr. otroka sta čisto njena njej podobna; prisl.: soba je opremljena po njeno; sam.: pog. njenega ni doma njenega moža; njene so izselili njene bližnje sorodnike; pog. njena bo obveljala njena odločitev; tu ni dosti njenega njene lastnine; po njenem to ni prav po njenem mnenju; prim. njegov, njihov, njun
SSKJ
perésarski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na peresarje: peresarska domišljavost / ni bil kos peresarskim umetnijam
SSKJ
petelínstvo -a s (ȋ) ekspr. domišljavost, oblastnost: njegovega petelinstva bo kmalu konec
SSKJ
poprijéti -prímem dov., poprijél; nam. poprijét in poprijèt (ẹ́ í) 
  1. 1. napraviti enega od gibov pri izmeničnem prijemanju zaradi premikanja: ne obračaj volana samo z eno roko, poprimi; še enkrat poprijeti vrv in povleči
    // prijeti, navadno močneje: poprijeti palico, sabljo / poprijeti kovček / trdo je moral poprijeti konje; plesalci so se poprijeli in zaplesali / poprijeti s kleščami / poprijeti za veslo prijeti
  2. 2. nav. ekspr. začeti delati, pomagati delati, navadno bolj: ni vedel, kje naj poprime; vsi morajo poprijeti; v drugi polovici leta bo treba poprijeti / poprijeti na kmetiji, pri hiši / on poprime za vsako delo
    // začeti, navadno za kom
    1. a) peti: kmalu so poprijeli še drugi; poprijeti napev; poprijel je s tenorjem; pevci so tiho poprijeli
    2. b) govoriti: sosed je hitro poprijel / tudi meni se tako zdi, je zaupno poprijel / knjiž. čez nekaj časa je poprijel besedo gost
  3. 3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: poprijela me je želja, da bi pobegnil; tako razpoloženje ga še ni poprijelo
    poprijéti se nav. ekspr.  oprijeti se, opreti se: v zadnjem trenutku se je poprijel; poprijel se je veje, za vejo
    // s širokim pomenskim obsegom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: poprijeti se drugačnega gospodarjenja; poprijel se je politike, učenja
    ●     star. domišljavost se ga je poprijela postal je domišljav; star. poprijeti se nove pisave začeti jo uporabljati; šalj. poprijeti se šivanke postati krojač
SSKJ
prepoténten -tna -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. zelo potenten: prepotentni in impotentni moški
  2. 2. knjiž., ekspr. mogočen, oblasten: postal je prepotenten in grob
    ●     knjiž., ekspr. prepotentna domišljavost pubertetnikov objestna
SSKJ
snóbovski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na snobe ali snobovstvo: snobovska družba ga ni sprejela medse; domišljavost snobovske elite / snobovska moda; satira biča snobovsko plitvost
SSKJ
štimánost -i ž (á) star. domišljavost, prevzetnost: njegova štimanost jo je zelo motila
SSKJ
visokomérnost -i ž (ẹ́) knjiž. domišljavost, prevzetnost: motila jih je njegova nedostopnost in visokomernost
SSKJ
visôkost in visokóst -i ž (ó; ọ̑) 
  1. 1. lastnost, značilnost visokega: hiša je bila opazna zaradi svoje visokosti / visokost stropa; ekspr. visokost neba / visokost meril / moralna visokost človeka / redko: znan je zaradi svoje visokosti velikosti; z visokosti gledati navzdol z višine
  2. 2. ekspr. domišljavost, prevzetnost: zaradi visokosti je nepriljubljen; skromnost in visokost
  3. 3. knjiž. vzvišenost, dostojanstvenost: nastopati z visokostjo kraljice / zavedati se notranje visokosti plemenitosti; visokost čustev
Število zadetkov: 20