Zadetki iskanja
1. prosto kombiniranje misli in predstav: v domišljiji si slikati lepoto tujih dežel; bujna, nebrzdana, ustvarjalna, živa domišljija
// sposobnost za tako kombiniranje: otrok ima domišljijo; razburkati, vzdramiti domišljijo; vse to je le plod njegove domišljije
2. predstava, ki ni osnovana na resničnosti: to ni resnica, to je samo tvoja domišljija; ekspr. gubi se v praznih domišljijah; tujina je kmalu razblinila njegovo mladostno domišljijo
1. izraža omejenost na navedeno: sam talent še ni dovolj, moral se bo tudi učiti; poudarili so, da same kazni ne bodo rešile tega problema / sklenili sta, da bosta en dan ob sami kavi in kruhu / stala je pri oknu v sami kombineži; bil je brez suknjiča, v sami srajci / ekspr.: storiti kaj iz same hudobije; že sama misel na to se mi zdi grozna; že samo njegovo ime je zadostovalo, da so mu zaupali / elipt. sama sreča, da je tako
// nav. ekspr., navadno v zvezi z en izraža popolno omejenost na navedeno: preostal jim je en sam izhod; en sam pogled je bil dovolj, da jo je prepoznal; privoščila mu ni ene same dobre besede; v eni sami noči je izgubil vse; vse je uničila z eno samo potezo; za končni uspeh potrebuje še eno samo točko / na drevesu se ni zganil niti en sam list
// izraža, da je kaj brez primesi, dodatkov: pil je sam čaj; pri malici ni bil izbirčen in se je zadovoljil s samim kruhom / prestavljala je posodo: sam bel porcelan; našel je mošnjo samih zlatnikov; prstan je iz samega zlata
2. ekspr. izraža veliko količino, mero česa: same besede, fraze so jih; bila ga je sama dobrota, hudobija, ljubeznivost; imajo samo izgubo; povsod so bile same rože / od samega strahu ni mogla spregovoriti; jokala je od same sreče; biti sključen od samega dela / pismo je polno samih otročarij / vse to je domišljija, sama domišljija; sama gola histerija; elipt.: vse leto suša, zdaj pa sam dež; razvada, sama razvada; en sam njeno življenje je en sam boj; polarna zima je ena sama dolga noč nepretrgana; njegov hrbet je ena sama rana; iz daljave se je slišalo eno samo neprekinjeno bobnenje
// poudarja pomen besede, na katero se veže: to so bili sami mladi fantje; prinesel nam je same dobre novice; poglej, sama lepa dekleta
3. nav. ekspr. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: do samega ročaja mu je zabodel nož v hrbet; pripeljali so ga do samih vrat prav do vrat / prebil se je v sam vrh alpskega smučanja; prodreti v samo bistvo problema / bilo je na sam dan osvoboditve; že od samega začetka ji je bil zoprn, mu je šlo vse narobe / prišel je tja, da bi se na kraju samem prepričal o dogodku tam, kjer se je kaj zgodilo, je bilo
4. ekspr. izraža izjemnost, nepričakovanost česa: sam predsednik se je zavzel zanj; sama kraljica jim je čestitala k uspehu; bil je tak, kot če bi zagledal samo smrt / Krpana je celo sam cesar rad poslušal
● ekspr. sam bog ve, če je res izraža dvom, negotovost, upanje; ekspr. sam bog ve, da tega nisem storil izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. sam hudič ga je prinesel prišel je v nepravem času; ekspr. tega ne dovolim, pa naj pride sam ne vem kdo kdorkoli; ekspr. sama kost in koža ga je zelo je suh; ekspr. bile so ga same oči in ušesa pazljivo je gledal in poslušal; ekspr. ko so prišli iz taborišč, so jih bile same oči bili so zelo suhi, shujšani
1. sestavljati, ustvarjati kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki: pisatelj je snoval roman več let; snovati nove modele / v tej hiši je živel in snoval znanstvenik ustvarjal / njegova domišljija vedno kaj snuje
2. naskrivaj pripravljati: snovati maščevanje, umor, zaroto; nekaj snuje proti njim
3. knjiž. ustanavljati: snovati stranko; že dolgo časa se snuje nov odbor
♦ tekst. izdelovati osnovo za tkanje ali pletenje
- snováti se ekspr.
nastajati, pojavljati se: kakšne misli se snujejo za njegovim čelom; nejasni načrti se mu snujejo po glavi
- snujóč -a -e:
sprehajal se je, snujoč načrte; snujoča domišljija
1. oddaljenost, v kateri se da z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa: žival se mu je približala na doseg; knjiga je na dosegu / ekspr. zdi se mu, da je dolina na dosegu roke zelo blizu
// oddaljenost, v katero sega delovanje česa: oddahnili so se, ko so začutili, da so iz dosega strelov; priti v doseg sovražnika / domišljija se izmakne dosegu razuma
2. razdalja, do katere kaj deluje, učinkuje: povečati doseg radijskega oddajnika; doseg radarja, svetilnika / doseg balističnih raket domet
// aer. največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka: letalo z dosegom pet tisoč kilometrov
3. dosežek, uspeh: prejel je nagrado za dosege v režiji / doseg idealov doseganje, dosega
1. v presledkih igrati (na glasbilo): sedel je v kotu in poigraval na klavir / tiho poigravati
2. ekspr. nehoteno premikati kaj, zlasti v presledkih, in s tem izražati zadrego, vznemirjenje: njeni prsti so poigravali po naslonilu; poigravati se z obeskom
3. ekspr., s prislovnim določilom biti opazen, viden, zlasti v presledkih: okrog ust mu je poigraval nasmeh; v očeh mu je poigravala jeza
- poigrávati se
1. večkrat se udeleževati otroške dejavnosti za razvedrilo, zabavo: poigravati se z otroki na dvorišču / medvedka se poigrava z mladičem; pren., ekspr. veter se poigrava z njegovimi lasmi
2. ekspr., v zvezi s s, z imeti lahkomiseln, neresen odnos do česa: poigrava se z zdravjem, življenjem / poigrava se z moškimi
// biti v popolni oblasti česa: domišljija se je začela poigravati z njima / valovi se poigravajo z ladjo
● ekspr. na zahodu so poigravali bliski se je bliskalo; ekspr. poigravati se z besedami uporabljati večpomenske, pomensko sorodne besede za dosego duhovitosti, šaljivosti; izražati se z lahkoto, brez težav; ekspr. poigrava se z njegovimi trditvami samovoljno jih razlaga, neresno jih obravnava
1. ekspr. nagel, vročekrven: ta človek je preveč razborit / odpusti mu, je v razboritih letih
// zelo živahen, nemiren: danes so otroci preveč razboriti / razborita domišljija
2. zastar. bistroumen, pameten: župan je bil izobražen in razborit
1. ki odbija iskrečo se svetlobo: bleščeč biser; bleščeči zobje; bleščeča belina snega; bleščeče kapljice rose; bleščeča kovina; z bleščečimi očmi je strmela vanj
// ki močno sije: bleščeča luč, svetloba
2. knjiž. razkošen, sijajen: bleščeč dvorec, sprevod
// ekspr. ki zaradi popolnosti vzbuja občudovanje: bleščeča domišljija, kultura; pesnik je bleščeč v izrazu / bleščeč uspeh; napovedujejo mu bleščečo prihodnost; bleščeča umetniška slava
- bleščéče prisl.:
branilec je bleščeče branil obtoženca; bleščeče beli vrhovi gora; bleščeče črno perje
● bleščeče beli prti zelo beli;
knjiž. po vrednosti, količini majhen, nezadosten: borno premoženje; živeti od bornega zaslužka / svetila je samo borna lučka; svet, porasel z borno travo; ekspr. borna domišljija
// reven, siromašen: to so bili borni ljudje / borna koča, obleka
- bórno prisl.:
biti borno oblečen
knjiž. iznajdljiv, domiseln: invenciozen režiser; invenciozna ustvarjalna osebnost / invenciozna pisateljska domišljija / invenciozna skladba, stvaritev
- invenciózno prisl.:
invenciozno napisana drama
1. nav. mn. organ za letanje na trupu žuželk in ptičev: petelin je razprostrl, razširil krila; mahati, prhutati s krili; orla je zmeril čez razpeta krila; sokolja krila; metulj z belimi, pisanimi krili / krila žuželk / pesn., z oslabljenim pomenom razpeti krila hrepenenja
2. del letala, ki ga drži pri letenju v zraku: razpetina, širina kril / letalsko krilo
3. stranski, navadno oblikovno zaključen del stavbe: prostor zavzema celotno krilo; dolgo in ozko krilo gradu
// s prilastkom vsak od dveh ali več delov navadno gibljive celote: okensko krilo; odpreti vratno krilo
4. stranski, bočni del kake formacije, navadno vojaške: odbiti nasprotnika na obeh krilih; krilo flote; napad na krilo / kot povelje z desnim krilom naprej
// s prilastkom skupina ljudi, ki se loči od drugih skupin v kaki celoti: demokratično krilo; oportunistično krilo v parlamentu / desno, levo krilo stranke
● ekspr. pohvala mu je dala krila postal je navdušen, zelo prizadeven, navadno pri kakem delu; ekspr. njegova domišljija je dobila krila postala je zelo bujna
♦ aer. krilo delta in delta krilo krilo, ki ima obliko trikotnika; agr. krilo kožnat izrastek na semenu ali plodu, ki temu omogoča letenje; bot. krilo stranski venčni list metuljastega cveta; med. pljučno krilo vsak od dveh delov pljuč; šah. krilo vsaka od dveh strani šahovnice; damino krilo; šport. desno krilo igralec, ki igra na desni strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu; desna stran napadalne vrste, zlasti pri nogometu; šotorsko krilo; um. krilo oltarja gibljivi del tridelnega gotskega oltarja; zool. sprednja, zadnja krila žuželk
1. knjiž. sestaviti, ustvariti kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki: govor sta skupno nasnovala; nasnovati načrt; v tem času je nasnoval veliko pesmi / vse to je nasnovala le njegova domišljija
2. naskrivaj pripraviti: nasnovati prevaro, spletke, zaroto / vedel je za zlo, ki so ga nasnovali
3. obrt. narediti začetno vrsto pri pletenju, kvačkanju: nasnovala je trideset petelj
- nasnován -a -o:
vse je bilo premišljeno nasnovano
1. knjiž. ki se ne obvladuje, ne zadržuje: nebrzdan človek; nebrzdana množica je pritiskala k vratom / nebrzdana domišljija, moč / nebrzdane besede, kretnje / vsi so vedeli za njegovo nebrzdano življenje razuzdano, razvratno
2. ekspr. neugnan, razposajen: nebrzdan otrok / vesela, nebrzdana mladost
3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: zgrabila ga je nebrzdana jeza; ljubil jo je z nebrzdano strastjo
- nèbŕzdano prisl.:
nebrzdano jokati
1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj; zanetiti: prižgala je vžigalico, da bi podnetila / podnetiti ogenj / ekspr. na vasi je nekdo na več krajih podnetil zažgal, povzročil požar
2. knjiž. razvneti, spodbuditi: podnetil je prepir, sovraštvo med njimi / to je podnetilo njegovo domišljijo
- podnéten -a -o:
domišljija, podnetena z novimi doživetji
prebujen: prebohotna trava; prebohotno cvetje / prebohotno dekle / prebohotna domišljija
preveč razgret, segret: prerazgret zrak; prerazgreta voda v kotlu / ekspr. prerazgreta domišljija
nav. ekspr. preveč živ, živahen: preživ otrok / preživa domišljija / prežive barve obleke
- prežívo tudi preživó prisl.:
vsega se še preživo spominja; preživo čuteče srce
preveč živahen: preživahen otrok; biti preživahen / preživahen ples; ne preživahna zabava / preživahna domišljija
1. po ljudskem verovanju s čaranjem priti do česa: iz zemlje je pričaral zaklad / če bi mogel, bi ga ta trenutek pričaral sem; nenadoma je stopil v hišo, kot bi ga pričaral
2. ekspr. priklicati, ustvariti: zelena barva bazena pričara iluzijo zelenice v puščavi; zakril si je oči in si skušal pričarati njeno podobo
● domišljija mu je pričarala pred oči ljubljeni kraj v domišljiji je videl
- pričáran -a -o:
pričarane podobe, sanje
1. z bičanjem (zelo) raniti: razbičati upornikom hrbte; pren., ekspr. trpljenje mu je razbičalo srce
2. knjiž., ekspr. razburkati, razpeniti: veter je razbičal morje
// vznemiriti, razvneti: knjiga mu je razbičala domišljijo; razbičati strasti
- razbíčan -a -o:
razbičan človek; od bolečine razbičan obraz; razbičana domišljija
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »