Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]
    1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
      1.2. ki ni skaljen ali moten
      1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
      1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
      1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
      1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
    2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi
      2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
      2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
    3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega
      3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
      3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
      3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
    4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
    5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
      5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
      5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve
      6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
    7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
    8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
    9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
Pravopis
domo.. prvi del podr. zlož. domofón, domoljúb, domoródec, domotóžje, domoznánstvo
SSKJ²
domo... prvi del zloženk
nanašajoč se na dom, domovino: domoljub, domotožen, domotožje; domorodec
SSKJ²
domoljúb -a m (ȗ)
knjiž. kdor ljubi dom, domovino: slovenski domoljubi; prireditve se je udeležilo veliko domoljubov
Pravopis
domoljúb -a m, člov. (ȗ) slovenski ~
domoljúbka -e ž, člov. (ȗ)
Celotno geslo Sinonimni
domoljúb -a m
kdor ljubi dom, domovinopojmovnik
SINONIMI:
Pleteršnik
domoljùb, -ljúba, m. der Vaterlandsfreund, der Patriot, Cig., Jan., nk.
Prekmurski
domoljǜbec -bca m domoljub: te sztári domoljübec [Kossuth] pôleg szvoji 72 leti zdrav AIP 1876, br. 10, 8
Pleteršnik
domoljȗbnik, m. = domoljub, Guts.
SSKJ²
domoródec -dca m (ọ̑)
1. kdor je po izvoru od tam, kjer živi: domorodci in priseljenci; domorodci v Polineziji; raziskovati jezik domorodcev; navezati stike z domorodci
2. zastar. rodoljub, domoljub: pesnik je bil iskren domorodec
Pleteršnik
domorǫ̑dəc, -dca, m. 1) kdor se je porodil na domu: jaz sem domorodec, ti si se priženil, Svet. (Rok.); — 2) der Eingeborne, der Inländer, Mur., Cig. (T.), ogr.-M., DZ.; — 3) = domoljub, Cig., Jan.; prim. domoroden 2).
Prekmurski
domoròdec -dca m domoljub: sze vszáki isztinszki Domorodecz rad podáva KOJ 1833, VII; on kakti vören domorodecz KOJ 1848, 86; Álmosa kati náj vecs vrejdnoga domorodcza KOJ 1848, 7; Postüvani szlovenszki domorodci AI 1876, br. 6, 1; szlü'sbe nej domorodczom, nego prisavczom prepüszto KOJ 1848, 33; kak sze vernim ino postenim domorodczom prisztája KOJ (1914), 140
Prekmurski
domovìnčar -a m domoljub: ka za du'znoszti more dopuniti eden domovincsar AI 1875, kaz. br. 1; Ete vszáki domovincsar 'zelé poznati AIP 1876, br. 3, 3
Pleteršnik
domovȋnəc, -nca, m. 1) = domačin, domar, der Hausgenosse, C.; — 2) der derselben Heimat Angehörende: občinski domovinci, Gemeindeangehörige, Levst. (Nauk); — der Landsmann, der Inländer, C., Let.; — 3) = domoljub, V.-Cig.
SSKJ²
patriót -a m (ọ̑)
kdor ljubi domovino; rodoljub, domoljub: bil je velik patriot; ulica se imenuje po znanem patriotu
 
ekspr. lokalni patriot kdor zelo občuduje, ljubi domači kraj, pokrajino
Pravopis
patriót -a [ijo] m, člov. (ọ̑) rodoljub, domoljub
patriótinja -e [ijo] ž, člov. (ọ̑) rodoljubka, domoljubka
patriótka -e [ijo] ž, člov. (ọ̑) rodoljubka, domoljubka
Celotno geslo Etimološki
patriọ̑t -a m
Pleteršnik
patriōt, m. domoljub, rodoljub, der Patriot.
Število zadetkov: 18