Zadetki iskanja
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
1. ~ pušča; prekriti ~o; opečnata, pločevinasta ~; strma ~; ~ na zatrep; okno v ~i; poud. Hiša je že pod ~o |pokrita|; ~ vagona; avtomobil s premično ~o
2. poud. |stanovanje, dom|: ostati brez ~e; vrniti se pod domačo ~o |domov|; živeti s kom pod isto ~o |skupaj s kom|
1. čas. na poti domov se ~ ustaviti še pri stricu; pokr. leči in ~ zaspati v trenutku, takoj
2. nač., pokr.: Ne bojim se ga, ~ ga premagam z lahkoto, brez težav; samo ~ ošiniti koga s pogledom na hitro, bežno
1. vezal. oče ~ mati; naša Anka ~ sosedov sin; mlada ~ pametna; Sedimo ~ pišemo; Truden je prišel domov ~ se kar sesedel; noč ~ dan |ves dan|; če je več naštevalnih enot, se in stavi samo pred zadnjo oče, mati ~ trije otroci; če je veznik pred vsako naštevalno enoto, je to mnogovezje ~ izvrši prisego Jefte ~ pade dekelce mlado ~ oče ~ ves narod joče; če v zvezi ni nobenega in, je to brezvezje Umrli so ji vsi po vrsti: oče, brat, mati; če in veže enaki enoti, je taka zveza poudarjena tisoči ~ tisoči |veliko tisočev|
2. protiv., z vejico pred seboj, poud. Med vami sem bil, ~ me niste spoznali |toda, vendar|
3. posled. Vabili so me, ~ sem šel z njimi |zato, pa|
1. poudar. vendar: Jurček je pa ~ ena najboljših gob; Pa se menda ~ ne prepirata; O, pa ~
2. navez. A ~, še to moram povedati; ~, hotel sem reči, da sem vesel
3. ~, čakaj malo, da premislim; No ~, bomo pa šli domov
4. Ima knjigo — ~, pa je ni bral |to je res|; Poje, to ~, pa ne v operi
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To sem rekel ~; ~, ne Janez
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno
c) v prir. besedni zv. Tone in ~
č) v podr. besedni zv. ~ sam; medve dekleti; mi ljudje; tudi ~
d) prakt.sp., tudi nepoudarjeno ~ res ne vem, kaj je otroku, da kar naprej joka; sicer se im. oblike izpuščajo Domov sem šel, sva šli, smo šle; Sem še mlada in bom že kako; Mladi si gradove zidamo v oblake
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Meni tega ni bilo treba; Nama/Náma dvema tega ni treba
b) če so v protistavi Mene se ne boji, očeta pa že bolj
c) v prir. besedni zv. pri meni in Janezu
č) v podr. besedni zv. Mene samega je bilo strah; k nama dekletoma
d) v predložni rabi k nam; od vaju
e) pri poudarjanju Povej ti meni, kaj te tako muči
f) nasproti nepoudarjenemu Povej mi; sicer se rabijo naslonske oblike Povej mi, nama, nam še do konca; Boji se me, naju, nas; Rad me, naju, nas ima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
1. poudar. Legel je spat ~ oblečen
2. spodbuj. ~ naprej, prosim le; Domov pojdem. -Kar. Le pojdi
1. čas. Na poti domov se je ~ oglasil pri znancu
2. nač., poud.: videti koga le ~ |na hitro|; ~ popraviti avto |z lahkoto, brez težav|; ~ povedano, zelo mi je všeč |ko že govorimo o tem|
1. ~i otroci; ~a žena; ~e prepričanje; Ta kapa je ~a
2. ~ namen; ~a želja; ~e hotenje; ~e pismo staršem
3. ~ vlak odhaja ob sedmih
4. poud.: sin ~; draga ~a; ljubček ti ~; pri ~i duši; ~ bog
mój môjega m, člov. (ọ́ ó) knj. pog., poud. A ~ega še ni domov? |mojega moža, fanta|
môja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ vam bo skuhala kavo |moja žena, moje dekle|; pojm., izpust. ~ bo obveljala |moja trditev, odločitev|
môje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Tu ni nič ~ega moje lastnine
po môje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po mojem okusu, po moji volji
po môjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ se motite po mojem mnenju
I. z mest., nasprotnostni par je z z rod.
1. mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu; pot ~ Šmarno goro
2. časovni ponesrečiti se ~ poti domov
3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti; imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem
4. vzročnostni umreti ~ porodu; ●delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si; umreti ●~ jetiki za jetiko
5. lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ●~ rudah z rudami; zainteresiran ●~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja
6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik
7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná..
1. smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ strop; odpeljati se ~ Štajersko; obrniti se ~ levo; naleteti ~ oviro; Drevo bi bilo skoraj padlo nanje; Ptič skače z veje ~ vejo
2. časovni obiskovati bolnika ~ vsake tri dni; knj. pog. ~ vsake toliko se nam oglasi kdaj pa kdaj; ob četrt ~ osem; Vrnil se je ~ starost |ko je bil star|; ~ večer; ~ pustni torek; Ni se odzval ~ prvi klic
3. vezljivostni prepisati posestvo ~ sina; iti ~ lov; misliti ~ mater; spoznati se ~ glasbo; paziti ~ otroka; biti jezen ~ ves svet; nor ~ gobe; Ura gre ~ polnoč
4. vzročnostni poročiti se ~ materino željo; Ne oglasi se ~ trkanje; napiti se ~ jezo
5. lastnostni razlagati ~ dolgo in široko; ~ kratko ostrižen; ~ tak način tako; delan ~ roko; videti ~ lastne oči; noge ~ iks; poud. Jabolk je bilo ~ tone |zelo veliko|
nacejénost -i ž, pojm. (é)
1. v predmetnih odvisnikih Nagovarjajo me, ~ se umaknem; Pusti ga, ~ gre; Mama mu naroča, (da) ~ spotoma obišče teto
2. v prilastkovih odvisnikih Mnenja smo, ~ odstopi; Dala mi je znamenje, ~ jo počakam
3. v namernih odvisnikih da: Fanta skrij, ~ ga nihče ne vidi; Pojdi domov, ~ ti dajo jesti
4. čustv., v dopustnih odvisnikih |čeprav|: Kupil bom, ~ stane, kolikor hoče; Stori svojo dolžnost, pa ~ se svet podre; ~ bo tako ali drugače, naprej moramo
5. čustv., v pogojnih odvisnikih |če|: ~ le ona odide, brž bo vse drugače; ~ te kdo sliši, pa bo zamera; ~ bi meni to rekel, jaz bi mu že pokazal
6. v ločnem priredju ~ bo dobro ali slabo, kupil bom
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »