Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
àjdi -te okrnj. glag. (ȁ) knj. pog. pojdi(te): ~ ~, čas je; ~ domov
SSKJ²
àla medm. (ȁ) pog.
1. izraža ukaz, spodbudo; alo: ala, otroci, brž spat! ti pa domov, ala!
2. izraža presenečenje; na!: komaj si urediš, ala, pa ti odpove stanovanje
Jezikovna
Ali je sendvič lahko »topel« ali pa poznamo le »topli sendvič«?

V nekem lokalu visi tablica, na kateri piše: »Topli sendvič za domov«. Nekako mi to ne gre v ušesa. »Topli ...«! Ok, če bi bilo mišljeno v množini. Vroč – vroči, topel – topli, hladen – hladni. Bolj mi gre v ušesa »Topel sendvič«. Sem že krepko čez sedemdeset in posledično »stara šola«, a bi Vas vseeno prosil, da me razsvetlite.

Celotno geslo Etimološki
apostrọ̑f -a m
Celotno geslo Sinonimni
ávtostòp -ópa m
zastonjska vožnja z avtomobilom, katerega voznik ustavi na prosilčev znak
SINONIMI:
pog. avtoštop, pog. štop, pog. štopanje
GLEJ ŠE: potovati
Celotno geslo eSSKJ
bábnica bábnice samostalnik ženskega spola [bábnica]
    1. neformalno, ekspresivno ženska, dekle
      1.1. neformalno, ekspresivno privlačna, sposobna ženska; SINONIMI: neformalno, ekspresivno baba
    2. neformalno, navadno slabšalno zakonska ali zunajzakonska partnerka
ETIMOLOGIJA: ↑baba
SSKJ²
bàli -te medm. (ȁ)
nar. dolenjsko pridi, pojdi: bali noter! bali domov!
Pleteršnik
bàli, interj. (balita, -e), komm(t), Dol., Št.; bali domov, bali! LjZv.; brž balite no, oče, Jurč.; tudi: bàle, BlKr.
Celotno geslo ePravopis
Barbudčev
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Barbudčeva Barbudčevo pridevnik
IZGOVOR: [barbútčeu̯], ženski spol [barbútčeva], srednji spol [barbútčevo]
Celotno geslo Frazemi
bateríja Frazemi s sestavino bateríja:
napólniti si bateríje, polníti si bateríje
SSKJ²
báti se bojím se nedov., bój se bójte se; bál se (á í)
1. čutiti strah, biti v strahu: ponoči in v gozdu se otrok boji; nič se ne boj; hudo, močno, zelo se bati; na smrt se bojim; preh. bati se sovražnika; boji se ga kot hudič križa, kot živega vraga zelo / elipt.: nič se bati! pog. nič bati!
// čutiti spoštljiv strah: fant se boji samo očeta; boga se bati; celo šefa se ne boji
2. preh. s strahom pričakovati kaj neprijetnega: bati se kazni, smrti, toče, trpljenja / lakote se jim ni bati; tako oblečen se ne bojim mraza
// ne želeti si, ne marati: bati se odgovornosti, stroškov, zamere; teh razgrajačev se vse boji / bojijo se njenega strupenega jezika
3. z nedoločnikom kot predmetom ne imeti dovolj poguma; ant. upati si: vsako stvar se boji začeti; boji se jim zameriti; bal se je zaplavati; fantje so se bali (iti) k vojakom; boji se (iti) domov / ta se boji deklet se jih plašno izogiba
4. biti v skrbeh za koga ali za kaj: starši se boje za otroke; boji se za njegovo srečo, zdravje / bati se za imetje, zaslužek / ne boj se, vse bo dobro; bal sem se, da me bodo napak razumeli; boji se, kaj bo / Janez se boji, da bo brat umrl; s pleonastično nikalnico boji se, da bi mu brat ne umrl, da mu brat ne umre boji se, da bi brat umrl
5. ekspr. domnevati, meniti2, misliti: bojim se, da ni tako, kot mislite; slišal se je krohot, da sem se bal, da bo sobo razneslo; bojim se, da se motiš; bojim se, da se ne motiš da imaš prav; ne boš mi ušel, ne boj se nikar ne misli / bojim se, da vas motim
● ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal; ekspr. ali se ne bojiš boga kako si upaš kaj takega storiti; bati se lastne sence bati se vsega brez razlogov, biti plašljiv; pri tem delu se ga ne bojim upam se meriti z njim; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi
    bojé se zastar.:
    šli so ga iskat, ne boje se mraza in noči
    bojèč se -éča -e:
    boječ se jeze, pikrih opazk; zastar. prečula je vso noč, neizmerno boječa se zanj; 
prim. boječ
Celotno geslo Vezljivostni G
báti se bojím se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo/kaj čutiti strah, biti v strahu
Otrok se v gozdu boji.
2.
kdo/kaj biti izpostavljen neprijetnosti koga/česa
Boji se kazni/smrti.
2.1.
kdo/kaj imeti spoštljiv strah do koga/česa
Fant se boji samo očeta.
2.2.
kdo/kaj ne želeti si, ne marati koga/česa
Boji se odgovornosti/stroškov/zamer.
3.
v pomožniški vlogi kdo/kaj ne imeti volje, poguma početi kaj
Vsako stvar se boji začeti.
4.
čustvenostno kdo/kaj domnevati, meniti kaj
/Kot izkušen izvedenec/ se boji, da ni tako, kot mislite.
Celotno geslo Frazemi
belìč Frazemi s sestavino belìč:
bíti brez belíča [v žêpu], bíti brez bóra in belíča, brez belíča [v žêpu], ne iméti niti belíča [v žêpu], ostáti brez belíča [v žêpu]
SSKJ²
bínkošti -i ž mn. (ī)
v krščanstvu praznik, petdeseti dan po veliki noči: za binkošti je prišel domov; o binkoštih gre rž v klasje
Celotno geslo Sinonimni
bínkošti -i ž mn.
v krščanstvu praznik na petdeseti dan po veliki nočipojmovnik
SINONIMI:
star. duhovo
Celotno geslo eSSKJ
bogoslôvje bogoslôvja samostalnik srednjega spola [bogoslôu̯je]
    1. veda o bogu, njegovem dojemanju in stvareh, bitjih v odnosu do njega, zlasti v monoteizmu; SINONIMI: teologija
      1.1. študij te vede, navadno za bodoče duhovnike
      1.2. fakulteta za poučevanje te vede
      1.4. duhovniški poklic
STALNE ZVEZE: osnovno bogoslovje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz stcslov. bogoslovьje, iz ↑bog + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
Pleteršnik
bọ́riti, -im, vb. impf. rennen: krave rajše domov borijo, nego na kvar, kajk.-Valj., Vest.; — boriti se, = skakati, goniti se, Cig.; — prim. buriti (?).
SSKJ²
bôžič -íča m (ó í)
1. v krščanstvu praznik Kristusovega rojstva: obhajati božič; pričakovali smo te o božiču; darilo za božič
2. mn., nar. božič, novo leto in (sveti) trije kralji: ker je bila o božičih huda zima, ni mogel domov (I. Šorli)
♦ etn. panj, debelo poleno, ki na božični večer gori v peči
Celotno geslo Vezljivostni G
brzéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo/kaj hitro, lahkotno gibati se, premikati se
Brzi že /brez bergel/.
SSKJ²
bŕž prisl. (ȓ)
1. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: to reče in brž odide; brž razume; prinesi, pa brž; brž domov; brž, brž, čakajo te / glej, da se brž brž pobereš / pridi brž ko brž bržkobrž, na brž nabrž
// izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: brž potem je izginil; dežja ne bo tako brž
2. v neposredni bližini; tik4: hišice so brž ob morju
    bŕž ko vez., v časovnih odvisnih stavkih
    za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: brž ko bo mogoče, se vrni; brž ko so ladjo spravili v dok, so jo pregledali; obkolili so ga, brž ko so ga zagledali / odkrižaj se jih, brž ko bo mogoče kar najhitreje
Število zadetkov: 746