Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
cenôvno ozirn. prisl. (ó/ȏ) ~ dosegljiv avtomobil
SSKJ²
dobíten -tna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na dobitek: dobitne kombinacije pri loteriji
2. zastar. dostopen, dosegljiv: knjiga je težko dobitna
SSKJ²
dobljív -a -o prid. (ī í)
dostopen, dosegljiv: knjiga je težko dobljiva
SSKJ²
dogléden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
1. navadno v zvezi s čas, prihodnost časovno malo oddaljen: problem bo rešen v doglednem času; to napovedujejo za dogledno prihodnost bližnjo
2. s pogledom dosegljiv: bomba je eksplodirala v dogledni daljavi
SSKJ²
dosegljív -a -o prid. (ī í)
ki se da doseči: škatla je na dosegljivi polici / težko dosegljivi cilji; dosegljiva natančnost / literatura za razpravo je bila lahko dosegljiva; prvo mesto zanj ni več dosegljivo / cene tega blaga so malokomu dosegljive so zelo visoke
Pravopis
dosegljív -a -o (í; ȋ í í) težko ~ cilj
dosegljívost -i ž, pojm. (í)
Celotno geslo Sinonimni
dosegljív -a -o prid.
ki se da doseči
SINONIMI:
knj.izroč. dobljiv, knj.izroč. dosežen, knj.izroč. ostvarljiv
GLEJ ŠE SINONIM: dostopen1, dostopen1
Celotno geslo Etimološki
dosegljīv – glej sẹ́či2
Pleteršnik
dosegljìv, -íva, adj., Cig., Jan.; pogl. dosežen.
SSKJ²
doséžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
dosegljiv: električna stikala so v dosežni razdalji / sreča je težko dosežna
Pravopis
doséžen -žna -o (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́) dosegljiv: težko ~ cilj
Celotno geslo Hipolit
dosežljiv pridevnik
SSKJ²
ideál -a m (ȃ)
1. nav. mn. plemenit, nedosegljiv ali težko dosegljiv cilj: imeti, izdati, izgubiti ideale; navduševal se je za napredne politične ideale; umreti za svoj ideal; hrepenel je po idealih bratstva in pravičnosti; družbeni, narodni, socialistični, življenjski ideali; ideal svobode / Stritarjeva disharmonija med idealom in resničnostjo
2. nav. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom kar vsebuje določene najboljše lastnosti v najvišji meri, vzor: njegova žena je pravi ženski ideal; ideal dobrega delavca / bil je utelešen ideal humanosti; ona je bila njegov pesniški ideal
// kar kdo zelo občuduje in želi pridobiti ali posnemati: najti svoj ideal / ta človek je ideal vse mladine vzornik / mirno življenje mu je ideal
Jezikovna
Kateri znak IPA ustreza slovenskemu a?

Prosim, če mi lahko pojasnite, kateri znak IPA ustreza knjižnemu slovenskemu /a/, saj je le-ta za slovenščino tradicionalno označen kot centralni glas, ne prednji ne zadnji?

V povezavi s tem me zanima tudi, ali je pri uporabi znakov IPA mogoč/primeren/sprejemljiv tudi ležeči zapis? Dvom se mi poraja, ker se pri uporabi Times New Roman ležeče zapisan znak za prednji [a] od pokončnega zelo razlikuje, in sicer tako, da sta ležeči [a] in ležeči [ɑ] (skoraj) enaka?

Jezikovna
Kdo je »vodopivec« in kdo »Vodopivec«?

Prosim za odgovor glede zapisa besede Vodopivec ali vodopivec v naslednji stavčni zvezi: Vesel sem, da sem nekaj časa bil Vodopivec (mišljeno kot zborovodja tega PZ).

Zapis sem popravila v vodopivec po meni znanem pravilu, da pripadnike strank, društev, organizacij ... pišemo z malo začetnico,  a mi to računalnik ves čas podčrtuje in tudi v vseh dostopnih člankih, pa tudi v knjižnih objavah je zapisano Vodopivci ... Kaj je torej prav? 

Pravo
kontumacíjski postópek -ega -pka m
Jezikovna
Ležeči tisk v besedilih

Mi lahko, prosim, pojasnite, kakšna so pravila glede ležečega tiska za dele besedila v tujem jeziku? Ležeči tisk načeloma uporabljamo za naslove knjig in časopisov ter tujih besed, ki se pojavijo ob slovenskih. Kako pa je z ostalimi primeri, denimo pri nazivih organizacij ali naslovih uredb, standardov, stavb in podobno?

Pravopis
..ljív -a -o prip. obr. (í; ȋ í í) ʻmožnost, nagnjenost k, voljnostʼ berljív, določljív, dosegljív, drobljív, podkupljív, popustljív, spravljív, ubogljív
Celotno geslo Etimološki
manifẹ̑st -a m
Celotno geslo Vezljivostni G
mánjkati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj ne biti navzoč
Manjka (na sestanku / pri pouku).
2.
navadno v 3. osebi koga/česa ne biti v zadostni količini
Zmeraj (mu) manjka denarja.
3.
navadno v 3. osebi kdo/kaj ne biti dostopen, dosegljiv
Manjka (mu) dobra vzgoja.
4.
brezosebno, v oslabljenem pomenudati možnost do česa / za kaj
/Za las/ je manjkalo, da nisem umrl.
Število zadetkov: 28