Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Slovenski pravopis

Pravopis
dôsti1 -- s, pojm. (ó) ~ je bolje kot preveč
Pravopis
dôsti2 -- nedol. količ. štev. (ó) ~ fantov, jablan, koles; ~ sorodnikom je pomagal; Z ~, ●~imi ljudmi se je srečal
Pravopis
dôsti3 mer. prisl. (ó)
1. Do odhoda je še ~ časa; ~ delati; To ga ne bo ~ prizadelo
2. Zdaj je ~ boljši; Z avtomobilom se pride ~ prej
3. ~ si star, da lahko razumeš; ~ je tega čakanja; ~ dolgo ste spali, takoj vstanite
Pravopis
dôsti4 povdk. (ó) Tonetu je bilo ~ do posestva; ~ ji je bilo spletk; Zdaj mi je pa ~ |Naveličan sem|
Pravopis
dôsti.. prvi del podr. zlož. (ó) dôstikrat, dôstikraten
Pravopis
besedíčiti -im nedov. -en -ena; besedíčenje (í ȋ) slabš. |dosti, vsebinsko prazno govoriti|: ~ v prazno; besedičiti o kom/čem ~ ~ politiki
Pravopis
desétkrat kratn. prisl. (ẹ̑) ~ sedem je sedemdeset ‹10 × 7 = 70›; ~ manj, več; poud. ~ lepša je, kot je bila |veliko, dosti|
Pravopis
govoríčiti -im nedov. govoríčenje (í ȋ) slabš. |dosti, vsebinsko prazno govoriti|: ~ brez konca in kraja; govoričiti komu o čem ~ poslušalcem o dolžnostih
Pravopis
minimalizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; minimalizíranje (ȋ) kaj ~ porabo elektrike |zmanjšati jo do najmanjše stopnje|; poud. ~ težave |prikazovati jih dosti manjše, kakor so v resnici|
Pravopis
mnógo2 -- nedol. količ. štev. (ọ̑) neobč. dosti, veliko: ~ ljudi je bilo na pogrebu; ~, ●~im sorodnikom je pomagal
Pravopis
mučeník -a m, člov. (í) poud. počutiti se ~a |hudo prizadetega|; star. zasluženje ~ov mučêncev
mučeníca -e ž, člov. (í) poud. Ob tem možu je bila prava ~ |je dosti pretrpela|
mučeníčin -a -o (ȋ) poud.
Pravopis
nabesedíčiti -im dov. -en -ena (í ȋ) slabš. |povedati dosti vsebinsko praznega|: komu kaj Česa vsega ji ni nabesedičil
nabesedíčiti se -im se (í ȋ) slabš. Napovedovalec se kar ni mogel nabesedičiti |nehati govoriti|
Pravopis
nakléti se -kôlnem se [u̯n] dov.; drugo gl. kleti (ẹ́ ó) poud. pošteno se nakleti |dosti kleti|
Pravopis
nèmálo1 -- nedol. količ. štev. (ȅá) poud. |veliko, dosti|: V igri je ~ zapetov; ~ nesreč zaradi napačnega prehitevanja
Pravopis
pôl2 [-u̯] mer. prisl. (ȏ)
1. ~ kilograma, litra; ~ klobase, štruce; priti v ~ ure; ~ leta; poud.: To ni vredno ~ toliko, kot si plačal |je vredno dosti manj|; biti možak in ~ |zelo dober, pošten; postaven|; ostati na ~ poti |ne biti izveden v celoti|
2. preganiti polo na ~; deliti si kaj na ~; poud. iti na ~ |razklati se, razpasti|; (za) ~ manjši, večji
Pravopis
pôln -a -o [u̯n]; -ejši -a -e (ȏ ó ó; ó) ~ lonec; publ.: edina ~a oseba v romanu prepričljiva, živa; plačati ~o vsoto celotno; udeležiti se seje v ~em številu vsi; nevtr.: Vreča je ~a; zvrhano ~; do polovice ~; omilj. biti ~ v obraz |debel|; poln česa vrč, ~ vina; zvezd ~o nebo; leto, ~o dogodkov; poud. biti ~ načrtov |imeti dosti načrtov|
pôlni -a -o [u̯n] (ó) geom. ~ kot; ~a luna
pôlno -ega [u̯n] s, pojm. (ó) izprazniti kaj ~ega; poud.: dajati iz ~ega |veliko, radodarno|; Njegove sodbe zadenejo v ~ |so točne, pravilne; so učinkovite|
pôlnost -i [u̯n] ž, pojm. (ó) ~ posode; publ. v ~i se zavedati česa v celoti, popolnoma
Pravopis
prída1 mer. prisl. (í) v nikalnih stavkih, poud. |dosti|: Ajda ni ~ obrodila; To ni ~ vredno; Nič ~ ni zaslužil
Pravopis
primerjáva -e ž, pojm. (ȃ) ~ izvirnika s prepisom; biti v ~i s kom boljši; publ. ne vzdržati ~e s čim biti dosti slabši
Pravopis
távžent2 -- [žə] glav. štev. (ȃ) neknj. pog. tisoč: plačati ~ tolarjev; pet ~ ljudi; dati dva ~ na račun dva tisoč; imeti ~ opravkov veliko, dosti; kletv. ~ hudičev, kod pa hodiš
Pravopis
têžek -žka -o in težák têžka -ó; téžji -a -e (é; ȃ é ọ̑; ẹ̑) ~ kovček; knj. pog.: ~ davek visok; zaslužiti ~ denar dosti denarja; ~ naliv močen, hud; ~ tat velik; ~ značaj težaven; ~a tema gosta; ~a ženska sitna, nadležna; poud.: govoriti s ~im glasom |z nizkim, globokim|; ~ pogovor |zelo neprijeten, mučen|; nevtr. biti ~ petinsedemdeset kilogramov
têžki -a -o (é) ~a industrija
téžji -a -e (ẹ̑) skrb za ~e bolnike; biti ~ od koga
têžko -ega s, pojm. (é) dvigniti kaj ~ega
téžje -ega s, pojm. (ẹ̑) prepoved jesti kaj ~ega |težje prebavljivo hrano|
têžkost -i ž, pojm. (é)
Število zadetkov: 47