Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni NG
aparát-asamostalnik moškega spola
  1. priprava
    • aparat za kaj
    • , aparat s čim
    • , aparat v/na čem, kje
  2. organizirana skupina ljudi za določena dela
    • aparat s čim
    • , aparat v/na čem, kje
  3. dokumentacija
    • aparat s čim, kako
    • , aparat v/na čem, kje
Celotno geslo eSSKJ
búlica búlice samostalnik ženskega spola [búlica]
    1. manjša okroglasta nabreklina, oteklina, navadno na koži ali tik pod njo
    2. skupek izrojenih celic kakega tkiva, zlasti manjši, navadno znotraj telesa
ETIMOLOGIJA: ↑bula
Celotno geslo eSSKJ
cedíti cedím nedovršni glagol [cedíti]
    1. ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: precejati
    2. v obliki cediti se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: precejati
    3. v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v večjih količinah
      3.1. v obliki cediti se, ekspresivno izražati pozitivno občutje, naklonjenost do koga, česa v veliki, pretirani meri; SINONIMI: ekspresivno mediti
FRAZEOLOGIJA: cediti sline (komu), cediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), med in mleko se cedita (komu) (kje), sline se cedijo komu (po kom, po čem, ob kom, ob čem)
ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...
Celotno geslo eSSKJ
čístost čístosti samostalnik ženskega spola [čístost]
    1. stanje, lastnost česa, da je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. stanje, lastnost česa, da ni skaljeno ali motno
      1.2. stanje, lastnost koga, da skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.3. stanje, lastnost česa, da ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
      1.4. stanje, lastnost česa, da pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
    2. stanje, lastnost česa, da je brez tujih prvin, dodatkov, primesi ali se mu to pripisuje
      2.1. vrednost, ki pove, v kolikšni meri je snov brez tujih prvin, dodatkov, primesi; SINONIMI: čistoča
      2.2. stanje, lastnost česa, da je enostavno, preprosto, brez odvečnih okrasnih elementov
      2.3. stanje, lastnost česa, da je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
    3. stanje, lastnost česa, da je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
    4. stanje, lastnost koga, da je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
      4.1. stanje, lastnost česa, da odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
      4.2. stanje, lastnost, ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    5. manj formalno stanje, lastnost koga, da ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
ETIMOLOGIJA: ↑čist
Celotno geslo eSSKJ16
dotaknjenje -a (doteknjenje) samostalnik srednjega spola
bežno popolno približanje; SODOBNA USTREZNICA: dotik
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
dotaknutje -a samostalnik srednjega spola
česa bežno popolno približanje; SODOBNA USTREZNICA: dotik
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
SSKJ²
dotík -a m (ȋ)
kratkotrajno, popolno približanje: začutiti rahel dotik; redke snežinke so se pri dotiku z zemljo raztopile; opozoriti z dotikom roke / hruške so na dotik že mehke; pren. neprijeten dotik s človeško brezčutnostjo
● publ. priti v dotik z drugimi deželami spoznati jih, seznaniti se z njimi; z delavci prihaja vsak dan v dotik se shaja, se druži, govori z njimi
♦ elektr. napetost dotika napetost, ki se pojavi ob okvari na kovinskih delih električnih naprav in deluje na človeka ob dotiku; med. okužba z dotikom
Pravopis
dotík -a m, pojm. (ȋ) ~ roke; publ. priti v ~ s kom spoznati koga, seznaniti se s kom
Celotno geslo Sinonimni
dotík -a m
kratkotrajno, popolno približanjepojmovnik
SINONIMI:
ekspr. dotikljaj
GLEJ ŠE: srečati, srečevati, okužba, okužba
Celotno geslo Etimološki
dotȋk – glej tȋkati2
Pleteršnik
dotȋk,* m. die Berührung, Cig. (T.), ogr.-C.
Pleteršnik
dotìk (dodatek k slovarju), -tíka (nam. dotȋk).
Prekmurski
dotík -a m dotik: Med plészanyom sze vari neszrámnoga pogléda, dotika KOJ 1845, 37
SSKJ²
dotíka -e ž (ȋ)
star. dotik, stik1: prepovedati vsako dotiko z bolnikom
● star. spominja se prijatelja, s katerim je pogosto prihajal v dotiko se je shajal, družil, govoril z njim; star. to vedo vsi, ki so bili z njim v dotiki so se družili z njim, ga poznali
Celotno geslo eSSKJ16
dotikanje -a (dotikane, dotikajnje, dotikanje, dotigane°) samostalnik srednjega spola
1. bežno popolno približanje; SODOBNA USTREZNICA: dotik
2. čut za zaznavanje predmetov z dotikom; SODOBNA USTREZNICA: tip
FREKVENCA: 10 pojavitev v 6 delih
SSKJ²
dotikljáj -a m (ȃ)
ekspr. dotik: vznemiri ga vsak njen dotikljaj; zdrzne se ob najmanjšem dotikljaju; opozoril ga je z dotikljajem roke
Pravopis
dotikljáj -a m z -em pojm. (ȃ) poud. |dotik|
Pleteršnik
dotȋkljaj, m. = dotik, nk.
Celotno geslo Etimološki
dovtȋp -a m
SSKJ²
drsljáj -a m (ȃ)
1. drsajoč dotik: na rami je začutila drsljaj prstov
2. premikanje na drsalkah od enega do drugega odriva: v dolgih drsljajih se je pognal na sredino drsališča
Število zadetkov: 122