Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
bŕst -í ž (ȓ) 
  1. 1. nastavek lista, poganjka, komaj razvit iz popka: drevje že poganja brsti
  2. 2. brstenje: drevje je že v brsti; čas nove brsti
  3. 3. zastar. dračje, suhljad: butara suhe brsti
SSKJ
bŕstje -a s (r̄) 
  1. 1. več brstov, brsti: v bukovih gozdovih se že odpira brstje; vse brstje je pozeblo; cvetno brstje; pren., knjiž. vzklilo je prvo brstje ljubezni
  2. 2. zastar. suhljad, dračje: vrgel je na ogenj suhega brstja
SSKJ
dráčje -a s (ȃ) suho, odpadlo vejevje: nabirati dračje; suho dračje mu je pokalo pod nogami; butara dračja
SSKJ
frátje -a s (ȃ) nar. grmičevje, ki raste na posekah: hoditi med fratjem
// dračje: metati fratje na grmado
SSKJ
hósta -e ž (ọ̑) 
  1. 1. z drevjem strnjeno porasel svet; gozd: kupil je poslopje, njive, travnike in hosto; šel je v hosto delat / hrastova hosta; hosta mladih gabrov
    ●     pog. bil je v hosti pri partizanih
    // drevje, ki raste strnjeno skupaj: hosta zarašča pašnik / sekati hosto
  2. 2. goščava, gošča: v hosti si je strgal obleko
  3. 3. nar. suhljad, dračje: pobirati hosto; podkuriti s hosto; naročje hoste
SSKJ
kùp kúpa m (ȕ ú) 
  1. 1. s prilastkom kar je navadno brez reda združeno v obliko polkrogle: gnojni kupi; iz kupa knjig je vzel najnovejšo izdajo; brskal je po kupu pepela, smeti; velik kup slame; kupi zemlje / z oslabljenim pomenom: znašel se je pred kupom razvalin; zaril se je v kup sena in zaspal
    // določena količina kake snovi, predmetov: zložiti kaj v kupe; knjige, zložene v treh kupih
    // ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: kup bankovcev je vzel s seboj; pred njim je ležal kup časopisov; dobil je cel kup pisem / zbral je kup dokazov; kup novic, vprašanj; imam še kup opravkov / pri hiši je kup žensk; kup deklet se je zbralo okrog njega
  2. 2. v prislovni rabi, v zvezi z na, v izraža, da se kaj navadno brez reda združuje v obliki polkrogle: nametati kaj na kup; dračje je nosil, spravljal na kup / seno je že na kupu / ekspr. v kupih se dviguje para
    // ekspr. izraža, da je kaj drugo poleg drugega: še nikoli ni bilo na kupu toliko ljudi / ima veliko denarja na kupu / star. vse je prišlo na (en) kup naenkrat
    // mn., ekspr. izraža veliko količino, množino: takega blaga je na kupe; zasluži na kupe denarja
    ●     zna grabiti na kup kopičiti, večati si premoženje; vse grmi na kup se podira, propada; ekspr. denar mu kar leti na kup ga na lahek način zasluži; ekspr. hiša že leze na kup se podira, razpada; star. vse v (en) kup ti je vseeno; drži se kot kup nesreče obupano, žalostno
SSKJ
lomíti lómim nedov. (ī ọ́) 
  1. 1. s silo, pritiskom delati iz česa trdega nepravilne dele: lomiti dračje; rezati in lomiti kruh; spomladi se led na reki lomi; suhljad se lomi pod nogami / vihar lomi drevje ga podira, ruje; mu lomi veje; dal je palico čez koleno in jo lomil jo poskušal zlomiti; v jezi je divjal in lomil pohištvo grdo ravnal z njim, ga razbijal; pod težo se je deska začela lomiti je začela kazati znake, da se bo prelomila
    // ekspr.: pomol je lomil valove; morje se lomi ob pečinah; pren., knjiž. val ekspresionizma se je že lomil
    // s silo, pritiskom delati, da kaj trdega ni več s čim zraščeno, skupaj: otroci lomijo mladike v grmu; burja lomi ledene sveče; veter je lomil veje; veje se lomijo pod težkim snegom; lomiti koruzo lomiti koruzne storže s stebla
    // lomiti granit, kamen, marmor pridobivati uporabne kose iz žive skale
  2. 2. nav. 3. os. povzročati zvijanje telesa, udov: spet ga lomi božjast; krč jo lomi; vse telo mu lomijo krči / brezoseb.: včeraj ga je spet lomilo imel je napad božjasti; ekspr. gledalce je kar lomilo od smeha zvijali, pripogibali so se
    // z oslabljenim pomenom otrok ni zdrav, božjast ga lomi ima božjast, je božjasten
  3. 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa osebek: jeza ga lomi; krčevit jok jo je lomil; togota ga lomi / jeza ga lomi, ker ni bil izvoljen jezi se; taka radovednost me lomi, da moram pogledati
    // polaščati se, lotevati se: komaj gleda, tako ga lomi spanec / kašelj ga je začel lomiti; že prej ga je lomil smeh, zdaj pa se je zakrohotal
  4. 4. publ. odpravljati, premagovati, uničevati: lomiti preživele nazore; lomiti stare družbene odnose, tradicijo; doslej ustaljena praksa se je začela lomiti; predsodki se lomijo
  5. 5. slabš. slabo znati, obvladovati kak jezik, zlasti v govorjeni obliki: za silo je lomil angleščino; lomil je celo nekoliko po slovensko
  6. 6. pog., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: če ga bo še naprej lomil, bo izključen; mladina ga lomi / to smo ga lomili / njegova žena ga lomi z drugimi; lomi ga, kot da ne bi bil poročen se družabno, erotično izživlja
    // delati napake: igralec ga je pri premieri lomil; pri šolski nalogi sem ga strašno lomil / godba je dobro igrala, le boben ga je malo lomil / trdil je, da ga trgovina lomi
  7. 7. publ., v zvezi lomiti kopja zelo si prizadevati za kaj; bojevati se: lomiti kopja za pravico / zaradi tega se z njim ne splača lomiti kopja prepirati se
  8. 8. v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: menda se bosta ločila. Ne lomi ga; ali si zdaj jezna name? Nikar ga ne lomi; tega izpita ne bom nikoli naredil. Kaj ga pa lomiš
    ●     ekspr., redko težko delo človeka lomi zelo utruja; pog., ekspr. letos ga vreme lomi je slabo, nestalno vreme; zastar. tega vprašanja ne bom rešil, naj si še tako lomim glavo belim; knjiž. pili sta kavo in lomili bel kruh jedli; čakal je in nestrpno lomil prste z roko krčevito pregibal prste druge roke; jokala je in (si) lomila roke, lomila z rokami delala krčevite gibe, izražajoč žalost, obup; ekspr. pri tej nalogi si bo lomil zobe jo bo težko reševal; ekspr. medved je lomil skozi goščavo lomastil; knjiž. razbojniki lomijo v hišo vdirajo, vlamljajo
    ♦     agr. lomiti lan s posebno pripravo lomiti laneno slamo pri pridobivanju prediva; fiz. prozorno telo lomi svetlobo povzroča spremembo smeri valovanja pri vstopu vase; tisk. lomiti urejati, razvrščati stolpce stavka (v strani); usnj. lomiti usnje obdelovati ga tako, da postane lice nekoliko hrapavo
    lomíti se 
    1. 1. biti lomljiv: koruzni kruh se lomi / lasje, nohti se mu lomijo
    2. 2. ekspr. pripogibati se, zvijati se: ponižno je pozdravljal in se lomil v pasu; tako so se smejali, da so se kar lomili / lomiti se od smeha, v joku, v smehu
    3. 3. biti ostro ukrivljen: črta se lomi; reka se lomi; cesta se lomi navzdol; rov se ostro lomi / topol meče dolgo senco, ki se lomi ob zidu
      ♦       fiz. svetloba, zvok se lomi spreminja smer pri prehodu v drugo snov
    4. 4. knjiž., ekspr. izgubljati trdnost, moč: njen ponos se lomi; doslej ustaljena praksa se je začela lomiti; njegova upornost se lomi / lomiti se v sebi
      ●       glas se mu je lomil od ganjenosti, razburjenja govoril je pretrgano, s prekinitvami; ekspr. ob tujem izrazu se mu je lomil jezik težko ga je izgovarjal; ekspr. v njem se vse maje in lomi doživlja velike duševne krize; ekspr. dve uri sem se lomil po tistem kamenju (težko) hodil
    lomèč -éča -e: jokala je, lomeč (si) roke; plaz se vali v dolino, lomeč smreke kot bilke; stal je v zadregi, lomeč v roki vžigalico; pokanje lomečega se ledu
    lómljen -a -o: lomljena vrsta hiš / lomljeni kamen; lomljeni oklepaj iz dveh ležeči črki V podobnih znakov; lomljena črta
SSKJ
mašíti -ím nedov. (ī í) 
  1. 1. dajati kako snov, predmet v odprtino, da se zapre: mašiti luknje, špranje; mašiti žrela požiralnikov z odpadki; mašiti s krpami / mašiti steklenice / ekspr. mašiti rano, iz katere teče kri / mašiti luknje v obleki krpati
    // ekspr. da ne bi slišal, sem mašil ušesa
    ●     ekspr. ušesa in oči si maši pred resnico noče spoznati resnice
    ♦     obrt. z delanjem goste nitne mreže nadomeščati raztrgani, izrabljeni del pletenine, tkanine; mašiti nogavice
  2. 2. ekspr. s silo spravljati v kaj: mašiti dračje v peč; mašiti seno v koš; mašiti snope v mlatilnico; mašiti si orehe v žepe
  3. 3. ekspr., navadno v zvezi z luknja, vrzel delati, da prihaja kaj v majhnih količinah tja, kjer tega kljub potrebi, nujnosti ni dovolj: mašiti luknje na delovnih mestih; mašiti vrzeli v izobrazbi, znanju / luknje v svojem proračunu je mašil s honorarji
  4. 4. pog., ekspr. delati, sestavljati: celo popoldne sem mašil nalogo
    mašíti se ekspr.  
    1. 1. naglo, pohlepno jesti: poglej ga, kako se maši; mašiti se z jedjo, žemljo; vrabec se požrešno maši; mašil se je, kolikor se je mogel
    2. 2. tlačiti se, riniti se: ljudje se nerodno mašijo skozi ozka vrata
    mašèč -éča -e: hodi po sobi, mašeč si ušesa; jedli so, mašeč si v usta velike kose štrukljev
SSKJ
nalomíti -lómim dov. (ī ọ́) 
  1. 1. z lomljenjem priti do določene količine česa: nalomiti dračje, veje; nalomi pet kosov kruha / nalomiti kamion kamenja
  2. 2. delno zlomiti: veter je nalomil več debel; lepenka se je ob pribijanju nalomila; nalomiti si kost; pren., ekspr. glas se ji je nalomil; notranje se nalomiti
    nalómljen -a -o: zlomiti nalomljeni trs; njeno življenje je nalomljeno; duševno nalomljeni ljudje
SSKJ
nèstrohnjèn stil. nèiztrohnjèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) nestrohnel: nestrohnjeno dračje / nestrohnjeno truplo / Prešernova pesem Neiztrohnjeno srce
SSKJ
odstírati -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. knjiž. odgrinjati zlasti kar ovira dostop svetlobe: odstirati zavese; zastor se odstira na obe strani
    // odkrivati: megla je plahnela in odstirala hiše / odstirati komu svoje skrivnosti
  2. 2. redko odstranjevati: odstirati dračje; odstirati si blato s čevljev
SSKJ
odstraníti in odstrániti -im dov. (ī á ā) 
  1. 1. s širokim pomenskim obsegom narediti, da kaj preneha biti na določenem mestu: odstraniti dračje z dvorišča; odstraniti obzidje; odstraniti pohištvo iz sobe; odstraniti sneg s strehe; odstraniti odvečno tekočino / odstraniti madež z vodo očistiti
    // veter je odstranil oblake odpihal
    // narediti, da kaj preneha biti del, sestavina česa: odstraniti posodi dno; odstraniti lupino, skorjo; odstraniti peclje češnjam; z operacijo odstraniti komu roko; odstraniti drevesu vrh
  2. 2. narediti, povzročiti, da kak pojav, stanje preneha biti, obstajati; odpraviti: odstraniti napake, slabosti; odstraniti nepravilnosti v podjetju; skušal je odstraniti socialne razlike
    ●     publ. odstraniti vprašanje z dnevnega reda ne ga obravnavati
  3. 3. narediti, povzročiti, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo; odstaviti: direktorja so odstranili / odstraniti koga s položaja
    odstraníti se in odstrániti se oditi, umakniti se: za kako uro so se odstranili; tiho se odstraniti
    odstránjen -a -o: napaka je bila hitro odstranjena
SSKJ
ogórek -rka m (ọ̑) majhen, droben del goreče snovi, navadno lesa: veter je nosil ogorke po bližnjih strehah; seči po ogorek v ogenj; z ogorkom prižgati dračje
// ostanek dogorele cigarete ali cigare: pohoditi ogorek; pepelnik je poln ogorkov / cigaretni ogorek
SSKJ
pléha -e ž (ẹ́) nar. gola površina v gozdu, na njivi, travniku: listje in dračje so nosili na plehe
SSKJ
požígati -am nedov. (ī ȋ) z ognjem uničevati: kamor so prišli, so požigali in morili / požigati dračje, vejevje / požigati pisma, stara potrdila sežigati
SSKJ
praskèt -éta m (ȅ ẹ́) kratek, rezek glas: prasket vžigalice / prasket ognja prasketanje
// dračje gori s prasketom
SSKJ
prasketáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) dajati kratke, rezke glasove: ogenj prasketa; polena v peči prasketajo / dračje je prasketalo pod nogami pokalo; ekspr. puške prasketajo
    prasketáje: drva so prasketaje gorela; granata se je prasketaje razletela
    prasketajóč -a -e: prasketajoč ogenj; prisl.: prasketajoče goreti
SSKJ
práskniti -em dov. (á ȃ) prasniti: mačka ga je prasknila / vžigalica praskne; dračje je prasknilo pod nogami
SSKJ
sežgáti -žgèm [səž in sež] dov., sežgál (á ȅ) z ognjem, plamenom uničiti: sežgati dračje, slamo; sežgati tajne listine, pisma; sežgati smeti v peči / sežgati mrliča, truplo; pren., ekspr. plamen ljubezni mu je sežgal srce
// z vročino uničiti: premočno sonce lahko sežge poganjke
● sežgati koga na grmadi v srednjem veku usmrtiti s sežigom na grmadi; zastar. sežgal je že dve sveči porabil
    sežgáti se zaradi ognja, vročine se poškodovati, uničiti: ker ni dobro mešala, se je jed sežgala
    sežgán -a -o: kruh je sežgan; sežgane knjige; od sonca sežgano polje; sežgana trupla
    ●     star. oj tat sežgani zvitež, prebrisanec, sposobnež
SSKJ
sežígati -am [səž in sež] nedov. (ī ȋ) z ognjem, plamenom uničevati: sežigati dračje, veje; sežigati listine, pisma / sežigati mrliče; pren., ekspr. strast mu je sežigala dušo in telo
● sežigati obsojence na grmadi v srednjem veku usmrčevati s sežigom na grmadi
// z vročino uničevati: vroče sonce sežiga travo
Število zadetkov: 31