Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
tôpo in topó prislov [tôpo] in [topó]
    1. takó, da nima ostre konice, je zaobljeno
    2. takó, da je prisoten, izražen nizek, zamolkel, neizrazit zvok
    3. takó, da ga ni mogoče natančno določiti
    4. takó, da je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj; SINONIMI: otopelo
      4.1. takó, da se kaže, izraža taka neobčutljivost, brezvoljnost
ETIMOLOGIJA: ↑top

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
brezdélnost -i ž (ẹ̑)
brezdelje: preživljati dneve v lenobni brezdelnosti / dražila jo je njegova lahkomiselnost in brezdelnost
SSKJ²
brezpomóčnost -i ž (ọ̑)
knjiž. nemožnost, nesposobnost pomagati si: beda in brezpomočnost internirancev; dražila ga je njena brezpomočnost / brezpomočnost duševne osamljenosti
SSKJ²
brezskŕbnost -i ž (ŕ)
lastnost brezskrbnega človeka: njegova brezskrbnost jo je dražila / živeti v srečni brezskrbnosti
SSKJ²
dražílo -a s (í)
sredstvo, ki dražilno vpliva na organizem: kofein je lahko nevarno dražilo; uživati dražila; njena bližina je delovala nanj kot dražilo
♦ med. spolno dražilo afrodiziak
SSKJ²
dražíti2 in drážiti -im, in drážiti -im nedov. (ī á; á ā)
1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija: prah draži pljuča; dražiti oči s solzivcem; dražiti živce; brezoseb. draži ga h kašljanju, na kašelj / pečenka ga prijetno draži v nos; sadje draži tek pospešuje, veča
// razvnemati, podžigati: dražiti domišljijo; skrivnost je dražila dekličino radovednost
2. spravljati koga v razburjenost, jezo: paglavci dražijo berača; to ga draži kot rdeča ruta bika / dražiti čebele, psa / dražijo jo, da ima fanta; vsi jo dražijo z njim šalijo se, ker ga ima rada, ker jo ima rad; zelo me draži, da ga nisem spoznala
3. hujskati: dražil je ravnatelja proti meni
    dražèč -éča -e:
    dražeč nemir; dražeča snov

Slovenski pravopis

Pravopis
zbádati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zbádanje (ȃ) koga/kaj z/s čim ~ vsiljivca z buciko; poud. ~ fanta s pikrimi besedami |prizadevati, dražiti|; Njegova neobrita brada jo ~a; brezos. ~a ga v prsih; zbadati v kaj Strnišče ~a ~ bose noge; poud. Burja ~a ~ obraz |povzroča občutek mraza|
zbádati se -am se (ȃ) poud. Zbadala sta se s pikrimi besedami |dražila|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
brezskŕbnost -i ž
dejstvo, da kdo ne čuti skrbipojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. brezbrižje, knj.izroč. brezbrižnost, zastar. nebrižnost, zastar. neskrbnost
Celotno geslo Sinonimni
dražílo -a s
sredstvo, ki dražilno vpliva na organizempojmovnik
SINONIMI:
dražilno sredstvo, knj.izroč. drastilno sredstvo, knj.izroč. drastilo, med. ekscitans
GLEJ ŠE: afrodiziak

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
dražíti1 in drážiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj motiti koga/kaj
Prah draži pljuča.
1.1.

Draži ga h kašlju / na kašelj.
2.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v razburjenost/jezo
Prezir draži ljudi (s posmehom).

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
bóg Frazemi s sestavino bóg:
bíti bógu za hŕbtom, bíti [kot] máli bóg, bóg je vzél kóga k sêbi, bogá za jájca držáti, bogá za jájca prijéti, bogôvi v bélem, bógu čàs krásti, bógu za hŕbtom, držáti se kot lípov bóg, hvála bógu, kjér bóg rôko vèn molí, ležáti bógu za hŕbtom, máli bóg, ne báti se ne bogá ne hudíča, ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, počútiti se kot bóg, počútiti se kot máli bóg, pod mílim bógom, prizòr za bogôve, sedéti kot lípov bóg, státi kot lípov bóg, [ták], kot je bóg ustváril kóga, živéti bógu za hŕbtom, živéti kot máli bóg
Celotno geslo Frazemi
okó Frazemi s sestavino okó:
bíti kómu tŕn v očéh, bíti v očí, bôsti v očí, číst kot ríbje okó, čúvati kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, dogôvor na štíri očí, drégniti v kúrje okó, dvóbòj iz očí v očí, glédati se iz očí v očí, glédati smŕti v očí, govoríti iz očí v očí, govoríti na štíri očí, hodíti kód z odpŕtimi očmí, hodíti po svétu z odpŕtimi očmí, iméti očí na pêcljih, iméti prevelíke očí, iméti véčje očí, iméti véčje očí kot želódec, iz očí v očí, jásen kot ríbje okó, metánje péska v očí, metáti kómu pések v očí, mižánje na êno okó, mižánje na obé očési, mižáti na êno okó, mižáti na obé očési, na lépe očí, na štíri očí, nasúti kómu pések v očí, natrésti kómu pések v očí, ne zatískati si očí pred čím, ne zatísniti očésa [vsò nóč], ne zatísniti očí [vsò nóč], očí [vsèga] svetá, odpréti [kómu] očí, okó za okó, okó za okó, zób za zób, pazíti na kóga/kàj kot na púnčico svôjega očésa, pések v očí, poglédati resníci v očí, pogovárjati se s kóm iz očí v očí, pogovárjati se s kóm na štíri očí, pogôvor iz očí v očí, pogôvor na štíri očí, pogovoríti se s kóm iz očí v očí, pogovoríti se s kóm na štíri očí, postáviti iz očí v očí, postáviti se iz očí v očí, resníca v očí bôde, sáme očí so kóga, sanjáriti z odpŕtimi očmí, sánjati z odpŕtimi očmí, sestánek na štíri očí, sestáti se s kóm na štíri očí, soóčati se [s kóm/čím] iz očí v očí, soóčiti se [s kóm/čím] iz očí v očí, spáti z odpŕtimi očmí, sréčanje iz očí v očí, sréčanje na štíri očí, sréčati se iz očí v očí, sréčati se s kóm na štíri očí, státi si iz očí v očí, stopíti kómu na kúrje okó, stráh imá velíke očí, temà se déla kómu pred očmí, varováti kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, vídeti [kóga/káj] iz očí v očí, volóvske očí, vréči kómu pések v očí, vréči očí na kóga/kàj, vréči okó na kóga/kàj, z očmí in ušési, z očmí na pêcljih, zakrívanje očí pred čím, zakrívati očí pred čím, zamižáti na êno okó, zamižáti na obé očési, zapírati očí pred čím, zatískanje očí pred čím, zatískati si očí pred čím, zatísniti si očí pred čím, znájti se iz očí v očí, zréti smŕti v očí
Celotno geslo Frazemi
tŕnje Frazemi s sestavino tŕnje:
bíti [kàkor] na tŕnju, bíti [kot] na tŕnju, lôvor in tŕnje, sedéti [kot] na tŕnju
Število zadetkov: 13