Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

ábraham ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham]
    1. ekspresivno petdeseti rojstni dan
      1.1. ekspresivno praznovanje tega rojstnega dne
    2. ekspresivno petdeseta obletnica obstoja, ustanovitve, odkritja česa
      2.1. ekspresivno praznovanje te obletnice
    3. ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abrahamovec
FRAZEOLOGIJA: srečanje z abrahamom, srečati abrahama
ETIMOLOGIJA: po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu
dramátičarka dramátičarke samostalnik ženskega spola [dramátičarka]
    ženska, ki se ukvarja s pisanjem dram
ETIMOLOGIJA: dramatik
dramátik dramátika samostalnik moškega spola [dramátik]
    1. kdor se ukvarja s pisanjem dram
      1.1. ekspresivno drama, drame te osebe
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Dramatiker iz drama
dramátika dramátike samostalnik ženskega spola [dramátika]
    1. literarno ustvarjanje, katerega rezultat je drama
      1.1. drame kot rezultat tega ustvarjanja
    2. ekspresivno zelo napeto, razburljivo dogajanje, dogodek; SINONIMI: ekspresivno drama, ekspresivno dramolet
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Dramatik iz drama
dramátikov dramátikova dramátikovo pridevnik [dramátikou̯ dramátikova dramátikovo] ETIMOLOGIJA: dramatik
épik épika samostalnik moškega spola [épik]
    1. kdor se ukvarja s pisanjem epike
      1.1. kdor se ukvarja s pisanjem epov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Epiker iz ep
novelíst novelísta samostalnik moškega spola [novelíst]
    kdor se ukvarja s pisanjem novel
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Novellist, it. novellista, iz novela
satírik satírika samostalnik moškega spola [satírik]
    kdor se ukvarja s pisanjem satir
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Satiriker iz poznolat. satiricus, iz satira

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
domišljíjski -a -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na domišljijo: domišljijski svet; domišljijska predstava; domišljijska zgodba / manjka mu domišljijske sile / domišljijski pesnik
    domišljíjsko prisl.:
    domišljijsko bogati ljudje; domišljijsko razgiban dramatik
SSKJ²
dramátik -a m (á)
kdor piše dramska dela: igrati delo domačega dramatika
SSKJ²
idílik -a m (í)
lit. kdor piše idile: dramatik in idilik
● 
ekspr. ta človek je sentimentalen idilik ljubi, občuduje, kar je idilično
SSKJ²
izhodíti -hódim tudi shodíti shódim dov. (ī ọ̑)
1. s hojo, hojenjem narediti: izhoditi gaz v snegu; izhoditi stezo; izhoditi si pot čez polje
 
pretesne čevlje moraš izhoditi s hojo, rabo razširiti
2. s hojo, hojenjem poškodovati, uničiti: izhoditi čevlje; izhoditi si podplate
    izhodíti se tudi shodíti se
    s hojo, hojenjem se utruditi: močno se je izhodil / dati živini možnost, da se izhodi s hojo, hojenjem razgiblje
    izhójen tudi shójen -a -o:
    izhojeni čevlji; izhojen sneg; izhojena gaz; izhojena tla
     
    ekspr. kot dramatik ni hodil po izhojenih potih ni pisal tako, kot je bilo do takrat v navadi; 
prim. shoditi
SSKJ²
izoblíčiti -im dov. (í ȋknjiž.
1. izoblikovati, izdelati: izobličiti kip / dramatik je izobličil svoje osebe z veliko natančnostjo / dokončno izobličiti svoje stališče
2. izmaličiti: bolezen mu je izobličila obraz / ljudje so dogodek izobličili po svoje
    izoblíčiti se 
    1. nastati, razviti se: iz otroka se je izobličilo zrelo dekle
    2. pokazati se v obrisih: iz megle se je izobličil steber
    izoblíčen -a -o:
    iz gline izobličen obraz; premalo izobličene osebe
SSKJ²
nèdoséžen2 -žna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
knjiž. nedosegljiv: nedosežen predmet / nedosežni cilji, vzori / njegovi prevodi so resnično nedosežni / nedosežen dramatik
    nèdoséžno prisl.:
    znal ga je nedosežno posnemati; kapniki nedosežno lepih oblik
SSKJ²
odtujeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na odtujevanje: odstraniti vse odtujevalne posrednike / dramatik uporablja odtujevalne učinke
SSKJ²
par excellence [parekselánsprisl. (ȃ)
knjiž. v pravem pomenu besede, v najvišji stopnji: to je dramatik par excellence; orgle so koncertni instrument par excellence
SSKJ²
pomlajeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati kaj mlado: vrač je trdil, da zna pomlajevati stare ljudi / vitamini pomlajujejo celice / ekspr. sreča mu pomlajuje srce
2. delati, da dobi kdo mlad, mladosten videz: ta obleka jo pomlajuje
3. delati, da sestavljajo kako skupino
a) ljudi (tudi) mlajši ljudje: pomlajevati pevske zbore; športne organizacije se neprestano pomlajujejo
b) rastlin (tudi) nove, mlade rastline: pomlajevati gozd, vinograd
 
agr. pomlajevati sadno drevje odstranjevati, krajšati sadnemu drevju vrhove in ogrodne veje, da poženejo novi poganjki in dobi krošnja zaželeno obliko
4. publ. posodabljati, modernizirati: ta dramatik je pomlajeval gledališki jezik
    pomlajujóč -a -e:
    pomlajujoča kopel
SSKJ²
portrét -a m (ẹ̑)
umetniška upodobitev osebe, oseb navadno s poudarkom njihove individualnosti: naslikati portret; portret je obesil na steno; družinski, ženski portret; portret starca / razstava portretov / Bergantov portret ki ga je naredil, naslikal Bergant; pren. duhovni, umetniški portret igralca, pisatelja
// ekspr. oseba kot literarna, dramska upodobitev; lik1to je najlepši ženski portret v njegovih romanih / dramatik je v svojih delih ustvaril veliko portretov
SSKJ²
poskúsiti -im tudi poizkúsiti -im dov., poskúšen tudi poizkúšen (ú ȗ)
1. z nedoločnikom izraža prizadevanje osebka
a) za uresničitev dejanja: poskusil je dvigniti kamen, odpreti vrata; ptico je poskusil ujeti; večkrat je poskusil preplezati steno; poskusiti rešiti nalogo / obkoljeni so poskusili prebiti obroč; poskusi prijazneje ravnati z njim; elipt.: poskusiti nemogoče; poskusiti samomor / kot grožnja samo poskusi, pa boš videl
b) za ugotovitev možnosti uresničitve dejanja: poskusi gibati s prsti, hoditi / poskusiti kaj pomensko opredeliti
2. narediti kaj, da se ugotovi ustreznost kake lastnosti, stanja: poskusi ta vijak, če je pravi; poskusil je, če je vrv dovolj napeta / voda ni mrzla, kar poskusi / hotel je poskusiti svoje moči preizkusiti
3. narediti kaj, da se ugotovijo bistvene lastnosti, značilnosti česa: poskusili so novo cepivo / poskusiti uporabnost nove iznajdbe
4. nav. ekspr. spoznati, ugotoviti kaj ob lastnih doživetjih: to vedo najbolje tisti, ki so sami poskusili; poskusil je, kaj je ljubezen / vi niste poskusili, kaj je siromaštvo niste bili sami siromašni
● 
ekspr. v življenju je marsikaj poskusil pretrpel; ekspr. nihče si ni upal poskusiti gore s te strani iti, plezati na goro; ekspr. poskusiti srečo tvegati narediti kako dejanje z upanjem na uspeh; ekspr. vse je poskusil, da bi jo pridobil zelo se je trudil, si prizadeval; ekspr. poskusiti še ni greh če kdo naredi kaj neprimernega zaradi potrebne izkušnje, ni to nič hudega
    poskúsiti se tudi poizkúsiti se nav. ekspr., z oslabljenim pomenom
    izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: poskusiti se v pesništvu; kot samouk se je poskusil tudi v tiskarskem poslu / novinarji so se poskusili v smučanju so tekmovali / poskusil se je tudi kot dramatik
SSKJ²
poskúšati -am tudi poizkúšati -am nedov. (ú)
1. z nedoločnikom izraža prizadevanje osebka
a) za uresničitev dejanja: poskušal je odnesti vrečo, odpreti vrata; poskušal je zibelko narediti sam / večkrat je že poskušal zbežati / poskuša govoriti razločno; poskušala se je vesti naravno / elipt.: otrok poskuša prve korake; najprej je poskušal zlepa
b) za ugotovitev možnosti uresničitve dejanja: poskušal je gibati s prsti, hoditi / poskušal je močna železna vrata, ali se dajo odpreti
2. delati kaj, da se ugotovi ustreznost kake lastnosti: poskušal je žice, če so dovolj napete
3. delati kaj, da se ugotovijo bistvene lastnosti, značilnosti česa: poskušati zdravilo na ljudeh / ekspr. hodili so poskušat zdravilno moč vrelca preizkušat / poskušati vina pokušati
    poskúšati se tudi poizkúšati se nav. ekspr., z oslabljenim pomenom
    izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: poskuša se v pesništvu / poskušal se je tudi kot dramatik, igralec / v ribniku so se poskušale prve žabe so se oglašale
    poskušajóč tudi poizkušajóč -a -e:
    padel je, poskušajoč zaustaviti sovražno enoto
Število zadetkov: 157