Zadetki iskanja
na zadnjo obliko nedvomno kaže kor. đą́:ƀu (Logar l.c.), lahko pa tudi briš. dablo in Alasijeva glosa z ajevskim refleksom *ę (Furlan, ŽM 2007: 298), če refleksa tako kot na zahodu še kraš. dὰblo, ter. dœ̀blo ‘tronco’ in tolm. ˈđǝƀla nista analoška po isln. *stə̏blo < *stьblo̍ (Štrekelj l.c.; Škrabec 1994–1998: 2:30) in Npl *stábla > cerklj. sˈta:bla (Šekli, JZ 12/2, 2006, 11ss.).
Psl. izhodišče in pripadnost k besedni družini *debelъ ostajata kljub SP: III:32, kjer se rekonstruira *deblo, nejasna, ker gradivo sicer večinoma kaže na *deblo̍ (ap B) (> sln. déblo), toda sln. kor. đą́:ƀu lahko kaže na *dęblo̍, zato je verjetna Bezlajeva razlaga, da je bil ta jslov. leksem prek pomenske motivacije *‘odebeljeni del drevesa’ verjetno le ljudskoetimološko preoblikovan od besedne družine *debelъ (Bezlaj ESSJ: I:96), tj. *dęblo̍ → *deblo̍, in ne del nje, kot se od Bernekerja 1908–1913: 182 dalje sklepa (Skok 1971–1974: I:387). Stara Oštirjeva povezava psl. *dęblo̍ z *dǫbъ m ‘drevo’ → ‘hrast’ (Oštir, RS 7, 1914–1915, 23–24) ostaja še aktualna.
Pleteršnikovo poknjiženje dẹ́blo med navedenim sln. gradivom nedvomno potrjuje le kor. refleks, morda pa tudi briš. dablo in Alasijeva glosa dablo. Sln. narečno gradivo ne potrjuje, da bi bil tonem v dẹ́blo (Pleteršnik) tako kot npr. v Orbanićih dieblȍ lahko analoški po Npl *dèbla.