Brek
Zanima me, katero poimenovanje – brek ali breka – ustrezneje poimenuje 'gozdno drevo z belimi cveti in drobnimi rjavimi plodovi, Sorbus torminalis ' (SSKJ). V SSKJ in Slovenski pravopis 2001 je vključen izraz breka , Veliki splošni leksikon (2006) in Leksikon Sova (2006) pa izkazujeta obliko brek . Katera oblika je z vidika stroke ustreznejša?
Zadetki iskanja
Terminološka
Celotno geslo
Sinonimni
domáči2 -a -e prid.
1.
GLEJ ŠE SINONIM: prvotni
GLEJ ŠE: žival, zabava, rastlina, pšenica, pristanišče, preprosto1, po domače, obrt2, lekarna, lekarna, kokoš, ime, ime, hrana, hrana, hrana, domovina, domovina, domovina, domovina, domov, domov, domačija, dom, delo, branje, branje, branje, beseda, rojak, prijatelj, praznik, jezik, domov, doma1, dom, tuji, tuji
GLEJ ŠE: žival, zabava, rastlina, pšenica, pristanišče, preprosto1, po domače, obrt2, lekarna, lekarna, kokoš, ime, ime, hrana, hrana, hrana, domovina, domovina, domovina, domovina, domov, domov, domačija, dom, delo, branje, branje, branje, beseda, rojak, prijatelj, praznik, jezik, domov, doma1, dom, tuji, tuji
SSKJ²
drevésen -sna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na drevo ali drevje: drevesni vrhovi so se pripogibali v vetru; drevesna krona, krošnja, skorja; drevesna duplina; drevesno deblo / drevesni lišaj; drevesne gobe; drevesne bolezni / drevesna kirurgija veda o sanaciji poškodovanih dreves / drevesne sadike; zasaditi hitro rastoče drevesne vrste
♦ agr. drevesni kolobar zrahljana zemlja okrog drevesa; gozd. drevesna meja nadmorska višina, do katere še raste drevje; zool. drevesne kače
nanašajoč se na drevo ali drevje: drevesni vrhovi so se pripogibali v vetru; drevesna krona, krošnja, skorja; drevesna duplina; drevesno deblo / drevesni lišaj; drevesne gobe; drevesne bolezni / drevesna kirurgija veda o sanaciji poškodovanih dreves / drevesne sadike; zasaditi hitro rastoče drevesne vrste
♦ agr. drevesni kolobar zrahljana zemlja okrog drevesa; gozd. drevesna meja nadmorska višina, do katere še raste drevje; zool. drevesne kače
Botanika
Botanika
Pravopis
Pravopis
SSKJ²
introdúkcija -e ž (ú)
1. knjiž. uvod, uvajanje: prvi del pesnitve je nekaka introdukcija v dogodke epa
♦ glasb. uvod, zlasti v prvi stavek instrumentalne skladbe, navadno v počasnem tempu
2. gozd., vrtn. uvedba, vnašanje nove drevesne, rastlinske vrste: introdukcija smreke in jelke v gozd
1. knjiž. uvod, uvajanje: prvi del pesnitve je nekaka introdukcija v dogodke epa
♦ glasb. uvod, zlasti v prvi stavek instrumentalne skladbe, navadno v počasnem tempu
2. gozd., vrtn. uvedba, vnašanje nove drevesne, rastlinske vrste: introdukcija smreke in jelke v gozd
Terminološka
Javor rebraš
Zanima me, kateri slovenski termin pravilno poimenuje vrsto javorja, ki ima zaradi genetske spremembe valovit potek aksialnih elementov v lesu – javor rebraš ali javor rebrač ? Menim, da je končnica -aš nepravilna, po mojem mnenju je pravilno poimenovanje lesa javorja, ki je na pogled rebrast, rebrač , in ne rebraš , kakor ponavljajo nekateri po radiu in televiziji. Kaj menite vi?
Zanima me, kateri slovenski termin pravilno poimenuje vrsto javorja, ki ima zaradi genetske spremembe valovit potek aksialnih elementov v lesu – javor rebraš ali javor rebrač ? Menim, da je končnica -aš nepravilna, po mojem mnenju je pravilno poimenovanje lesa javorja, ki je na pogled rebrast, rebrač , in ne rebraš , kakor ponavljajo nekateri po radiu in televiziji. Kaj menite vi?
Geografija
Botanika
Geografija
Geografija
Celotno geslo
eSSKJ
netopír netopírja samostalnik moškega spola [netopír]
ETIMOLOGIJA: = cslov. netopyrь, hrv. nȅtopīr, rus. netopýrь, češ. netopýr < pslov. *netopyr̕ь, iz ide.*neku̯t‑‛večer, noč’ + *(s)per‑ ‛leteti’ - več ...
- miši podoben sesalec s členastimi kožnatimi krili, ki podnevi spi pritrjen na strop, vejo z glavo navzdol; primerjaj lat. Chiroptera
ETIMOLOGIJA: = cslov. netopyrь, hrv. nȅtopīr, rus. netopýrь, češ. netopýr < pslov. *netopyr̕ь, iz ide.*neku̯t‑‛večer, noč’ + *(s)per‑ ‛leteti’ - več ...
SSKJ²
semeníti -ím nedov. (ī í)
1. delati seme: nekatere drevesne vrste pogosto semenijo
2. biol., vet. osemenjevati: semeniti krave
1. delati seme: nekatere drevesne vrste pogosto semenijo
2. biol., vet. osemenjevati: semeniti krave
SSKJ²
sestòj -ôja [səstoj in sestoj] m (ȍ ó)
gozd. enotna skupnost gozdnega drevja: sestoj pokriva del pobočja; čistiti, redčiti sestoj; bukov, hrastov, smrekov sestoj; sestoj črnega bora; gostota, starost sestoja / čisti sestoj ene ali pretežno ene drevesne vrste; mešani sestoj več drevesnih vrst
gozd. enotna skupnost gozdnega drevja: sestoj pokriva del pobočja; čistiti, redčiti sestoj; bukov, hrastov, smrekov sestoj; sestoj črnega bora; gostota, starost sestoja / čisti sestoj ene ali pretežno ene drevesne vrste; mešani sestoj več drevesnih vrst
Botanika
SSKJ²
típ1 -a m (ȋ)
1. kar tvorijo izdelki iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti, zlasti glede oblike, zgradbe: izdelovati, opisovati tipe; tovarna načrtuje nov tip stroja; športni tip avtomobila; tipi ladij, letal, motorjev / uporabljati pri tiskanju več tipov črk; predpisati tip moke za polbeli kruh; čevlji tipa mokasin
// kar tvorijo stvari iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti sploh: proučevati tipe organizmov; deliti ljudi v tipe po duševnih, telesnih lastnostih; mediteranski tip hiše; panonski tip vasi; podnebni tipi; poskus razvrstitve stilnih tipov; tipi slovarjev; tipi srednjih šol / afriški, nordijski tip človeka; materinski tip ženske; praktični, razmišljajoči tip človeka; bila je športni tip; sin je drugačen tip kot oče / slušni tip človeka ki si najbolje zapomni to, kar sliši
● pog. ona ni moj tip ne ustreza mojemu okusu, predstavam
2. v povedni rabi, z rodilnikom kar ima v veliki meri lastnosti, značilnosti, zaradi katerih se uvršča v posebno skupino stvari iste vrste: ta zgradba predstavlja tip enostanovanjske hiše; to je čisti tip gotske stavbe / ta človek je bil tip povojnega aktivista; to je tip modernega pisatelja / z oslabljenim pomenom: humoreska gogoljevskega tipa; pesmi izpovednega tipa izpovedne pesmi
3. slabš. človek z določenimi negativnimi lastnostmi: ta tip je še vsakega ogoljufal; s tem tipom nočem imeti opravka; nevaren, sumljiv tip
// ekspr. človek, oseba sploh: ogovoril ga je neznan tip; bil je zanimiv tip / ona ni tip, ki bi to mirno uredil
4. lit. literarni lik, za katerega je značilna kaka zelo poudarjena, lahko razpoznavna značajska poteza: v pravljici ostajajo ljudje od začetka do konca tipi; veseloigra z ustaljenimi tipi; tip hinavca, skopuha, upornika
♦ antr. brahikefalni, dolihokefalni, mikrokefalni tip človeka; gozd. gozdni tip gozd glede na drevesne vrste, starost in višino dreves ter glede na način gospodarjenja z njim; jezikosl. mešani naglasni tip; samostalnik roka se sklanja po tipu gora; med. piknični tip človeka; psih. tip razred, kategorija oseb s skupnimi prevladujočimi duševnimi, telesnimi lastnostmi; ekstravertirani, introvertirani tip človeka; um. cerkev dvoranskega tipa; zool. osnovni tip značilni predstavnik kake živalske skupine
1. kar tvorijo izdelki iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti, zlasti glede oblike, zgradbe: izdelovati, opisovati tipe; tovarna načrtuje nov tip stroja; športni tip avtomobila; tipi ladij, letal, motorjev / uporabljati pri tiskanju več tipov črk; predpisati tip moke za polbeli kruh; čevlji tipa mokasin
// kar tvorijo stvari iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti sploh: proučevati tipe organizmov; deliti ljudi v tipe po duševnih, telesnih lastnostih; mediteranski tip hiše; panonski tip vasi; podnebni tipi; poskus razvrstitve stilnih tipov; tipi slovarjev; tipi srednjih šol / afriški, nordijski tip človeka; materinski tip ženske; praktični, razmišljajoči tip človeka; bila je športni tip; sin je drugačen tip kot oče / slušni tip človeka ki si najbolje zapomni to, kar sliši
● pog. ona ni moj tip ne ustreza mojemu okusu, predstavam
2. v povedni rabi, z rodilnikom kar ima v veliki meri lastnosti, značilnosti, zaradi katerih se uvršča v posebno skupino stvari iste vrste: ta zgradba predstavlja tip enostanovanjske hiše; to je čisti tip gotske stavbe / ta človek je bil tip povojnega aktivista; to je tip modernega pisatelja / z oslabljenim pomenom: humoreska gogoljevskega tipa; pesmi izpovednega tipa izpovedne pesmi
3. slabš. človek z določenimi negativnimi lastnostmi: ta tip je še vsakega ogoljufal; s tem tipom nočem imeti opravka; nevaren, sumljiv tip
// ekspr. človek, oseba sploh: ogovoril ga je neznan tip; bil je zanimiv tip / ona ni tip, ki bi to mirno uredil
4. lit. literarni lik, za katerega je značilna kaka zelo poudarjena, lahko razpoznavna značajska poteza: v pravljici ostajajo ljudje od začetka do konca tipi; veseloigra z ustaljenimi tipi; tip hinavca, skopuha, upornika
♦ antr. brahikefalni, dolihokefalni, mikrokefalni tip človeka; gozd. gozdni tip gozd glede na drevesne vrste, starost in višino dreves ter glede na način gospodarjenja z njim; jezikosl. mešani naglasni tip; samostalnik roka se sklanja po tipu gora; med. piknični tip človeka; psih. tip razred, kategorija oseb s skupnimi prevladujočimi duševnimi, telesnimi lastnostmi; ekstravertirani, introvertirani tip človeka; um. cerkev dvoranskega tipa; zool. osnovni tip značilni predstavnik kake živalske skupine
Geografija
Botanika
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 24
Dostopnost