Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
drévo in dréivo -a s
1. drevo: On je kako edno vſzádjeno drevo SM 1747, 92; kako edno dreivo vſzadjeno SM 1747, 25; Liki drêvo pri járki poszadjeno TA 1848, 3; Vszáko drêvo má korenyé KAJ 1870, 15; z-Dreva znánye dobroga SM 1747, 6; zfigovoga drevá SM 1747, 6; na dreva stêbli AI 1878, 3; ali dvej drejvi ſzta náj vékſega gláſza KM 1796, 5; na drevi zapázimo AI 1878, 3; po vejaj drevaj AI 1878, 3; ár ſze zſzáda drejvo ſzpozna KŠ 1771, 40; Drejvo KMS 1780, A8b; Figovo drvou poſzejhne KŠ 1771, 67; Ali ſzádite drejvo dobro KŠ 1771, 40
2. navadno v zvezi križno drevo križ: na krisnom dreivi terpelo TF 1715, 40; noſzo vtejli ſzvojem na drejvi KŠ 1747, 109; bi náſz na kri'snom drejvi odküpila KMK 1780, 5; je naſſe grehe noſzo na drevi SM 1747, 13; ſze je na kri'znom drejvi ofrüvao KŠ 1754, 103
Vorenc
koža ž, F40, byrsa, -ae, koṡha, ẛa moſhnè vſtrojena koṡha; cutis, koṡha; duricorius, -a, -um, terde koṡhe; liber, tudi ta ṡnotarnîa koṡha na drévi; melota, jaṡbizhova kooṡha; pellis, -lis, koṡha; pellis elaborata, iṡdélana koṡha, vſtrojena koṡha; pericranium, koṡha te buzhe na glavi; philyra, -ae, ta ṡnoternîa leipa ṡhkorja, ali koṡha od lipoviga driveſſa, na katero ſo ty nékadanî ludè piſſali; tergus, -oris, uſſinîe, ali koṡha; vellus, -ris, volna, koṡha
Prekmurski
màndolja -e ž mandelj: med vnogimi drügi sadoveni drevi so ešče imenitni: mandolja AI 1878, 46
Prekmurski
mézga -e ž muzga: Nedv; vlaga, podmouk, mézga KOJ 1833, 166; znamênje, ka sze mêzga vu drevi sztávila AIP 1876, br. 11, 8; Tecsasz lüpli drêvo, dokecs je v-mêzgi KAJ 1870, 68
Celotno geslo Frazemi
móč Frazemi s sestavino móč:
na móč, na vsò móč, z vsèmi močmí
Pleteršnik
poročíti, -ím, vb. pf. 1) anvertrauen, anheimstellen, empfehlen, Alas., Jan., M., C.; cerkovne službe komu p., Trub.; kje je čreda, katera je bila tebi poročena? Dalm.; s tem bodite Bogu poročeni! Dalm.; hinavce božji sodbi p., Dalm.; poroči nas svojemu sinovi! Kast.; bodi Bogu poročeno! C.; — p. komu kaj v oporoki, jemanden im Testamente bedenken, Cig.; — 2) mündlich auftragen, Mik.; befehlen, Meg., Mur.; vse, kar si mi poročil, hočem storiti, Dalm.; je li to od mojega Gospoda poročeno? Dalm.; — Nachricht geben, berichten, Dol.-Levst. (Zb. sp.); Snoč' sem ljubici poročil, Da bom drevi slovo jemal, Npes.-K.; Al' zdrav je, kar se ločil, Ni pisal ne poročil, Preš.; — den Bericht erstatten, rapportieren, Mur., Cig., nk.; o vsacem četrtletju p. okrajnemu oblastvu, Levst. (Nauk); — 3) trauen (ein Brautpaar); — p. se, sich trauen lassen, sich verheiraten; p. se z bogato nevesto; — 4) p. katero, sich ein Weib antrauen lassen, heiraten, Kr.; jaz sem ženo poročil, ich habe ein Weib genommen, Krelj; odločeno ženo p., ein geschiedenes Weib heiraten, Trub., Kast.
Prekmurski
povíti -vijém dov. poviti, zaviti, oviti: i nikaj ſztebom ne bos neszao zvün gvanta, v-ſteroga ſze tejlo tvoje povijé KM 1783, 199; kača .. drüge živali k drevi povije AI 1878, 29; Vu lilahen nyegovo Tejlo povijejo BKM 1789, 77; i povila ga je v-plenicze KŠ 1771, 167; Nyega je Maria v-plenicze povila KM 1783, 231; Nyega je Vplenicze povila BKM 1789, 27; Zaszpáno dête na nárocse vzéla, v-eden veliki robec povila AI 1875, kaz. br. 7; pren. naj te zcsiſztov lübeznoſztyov povijém KŠ 1754, 235
povíti -a -o povit, zavit: Jezus v-plenicze povíti KM 1783, 72; Ovo od cſiſzte devicze Márie povíti vplenicze BKM 1789, 23; nájdete dejte vplenicze povíto KŠ 1771, 168; nájdete edno dejte v-plenicze povíto KM 1796, 89
Celotno geslo eSSKJ
reprezentánt reprezentánta samostalnik moškega spola [reprezentánt]
    športnik, ki je član reprezentance
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Repräsentant iz frc. représentant, iz ↑reprezentirati
Celotno geslo Frazemi
skálp Frazemi s sestavino skálp:
snéti skálp kómu, vzéti skálp kómu
Pleteršnik
skȓł, -lȋ, f. = skril, 1) die Schieferplatte, die Steinplatte, Cig., Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.); hribina se kolje v skrli, Erj. (Min.); — 2) die Eisscholle, C.; skrl za skrljo poka in se drevi po reki, Vrt.
Pleteršnik
utę́gniti, -nem, vb. pf. 1) entziehen, M.; u. komu živež, Hal.-C.; Bogu le pol srca dajati je skoraj ravno tako hudo, kakor utegniti mu vsega, Ravn.; abziehen (z. B. am Lohne), vorenthalten, Cig., M.; — 2) ausstrecken: u. roko, ogr.-C.; — 3) Zeit, Muße haben; ne utegnem zdaj iti; če boš utegnil, pridi! (v tem pomenu tudi vb. impf.); — 4) utegne, es dürfte, es könnte; to ti utegne koristiti; drevi utegne biti marsikaj drugač, kakor je davi bilo, Ravn.-Valj. (Rad); tako bi utegnilo bolje biti; — 5) imstande sein: ne utegnem plačati dolga, Dol.-Levst. (Zb. sp.).
Celotno geslo Frazemi
vlák Frazemi s sestavino vlák:
íti pod vlák, lovíti zádnji vlák, skočíti pod vlák, skòk pod vlák, [šè] ujéti vlák, ujéti zádnji vlák, ulovíti zádnji vlák, vréči se pod vlák, zádnji vlák, zádnji vlák je odpêljal [kómu], zamudíti vlák, zamudíti zádnji vlák
Prekmurski
zamréjti -merjém dov. umreti: ki ſzi na kri'znom drêvi zamreu BRM 1823, 64
Prekmurski
zapàziti -pázim dov. opaziti: i na drevi zapásimo delavno žuno AI 1878, 3; na našoj zemli zapázimo živjenje AI 1878, 3; je vecskrát pri kravaj zapázo, da szo sze nyim po vimeni mozoli vöszpisali KOJ 1845, 118
Celotno geslo Etimološki
zárja -e ž
Vorenc
znotrnji (z'notrnji) prid., F11, abscéſsus, -us, en ẛrél tur, ali ẛnotarnîa, ena tekozha bolezhina; energia, -ae, ṡnoternîe djanîe, ali déllu; exta, extorum, extatorium, ṡnotarnîe oſſerzhje; gonagra, v'koleini putogrom, bolezhina s'notarnîa v'gleṡhnîah; internus, -a, -um, ṡnotarnî; intrinsecus, -a, -um, ṡnoternî; liber, tudi ta ṡnotarnîa koṡha na drévi; philyra, -ae, tá ṡnoternîa leipa ṡhkorja, ali koṡha od lipoviga driveſſa, na katero ſo ty nékadanî ludè piſſali; spectrum, -tri, ṡnotarni puſti mali teh rizhy, na katere my miſlimo, ṡmama; viscera, drúb, oſerzhja, s'notarnîa zhéva, drubovina; vomica, -ae, en ṡnotarnî reſpuszheni tur, kateri tezhe
Celotno geslo Etimološki
zrẹ́ti zrȅm nedov.
Prekmurski
žùna -e ž žolna: na drevi zapásimo delavno žuno AI 1878, 3
Število zadetkov: 38