Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Kostelski
mul ► ˈmüːu̯ ˈmüːla m
SSKJ²
múlj -a m (ȗ)
drobnozrnata usedlina počasi se gibajočih vod, zlasti sladkih: te živali prezimijo v mulju; morski tok napolnjuje izlive rek s peskom in muljem; rečni mulj; širok pas mulja ob obali
// zastar. zelo droben pesek, mivka: skale se pretvarjajo v prod, pesek in mulj; pokriti trto z muljem ali rahlo prstjo
♦ agr. saturacijski mulj snov, ki ostane po čiščenju sladkornega soka z apnom; saturacijsko blato; mont. separacijski mulj zelo gosta mešanica tekočine in drobnih zrnc, ki nastaja pri separaciji
Jezikovna
Naglas besede "moli"

Kako se naglasi beseda moli (kot kuhinjski metuljčki) in moli (kot ukaz nekomu naj moli molitev)?

SSKJ²
nasméšek -ška m (ẹ̑)
manj poudarjen izraz obraza, navadno le rahlo raztegnjene ustnice, ki kaže zlasti veselje, radost: občudoval je njen nasmešek; droben, prijazen nasmešek / z nasmeškom mu je odgovorila na vprašanje; pozdravila ga je z nasmeškom / ekspr.: okrog ust mu je zaigral nasmešek; obraz se mu je razlezel v nasmešek / ironični, vljudnostni nasmešek
// ekspr. tak izraz kot znak majhnega pomilovanja, posmeha: to vzbuja nasmešek / z nasmeškom je poslušal njegovo hvalisanje
SSKJ²
nèslíšen -šna -o prid. (ȅ-í ȅ-ī)
ki se malo ali nič ne sliši: padal je droben, neslišen dež; neslišen let letala; dihanje je bilo skoraj neslišno / nav. ekspr.: spregovoril je s slabotnim, neslišnim glasom; prihajal je z neslišnim korakom; neslišen smeh; šepeta mu neslišne besede
    nèslíšno prisl.:
    neslišno so se približali hiši
Celotno geslo Sinonimni
nèslíšen -šna -o prid.
ki se malo ali nič ne sliši
SINONIMI:
knj.izroč. brezglasen, knj.izroč. brezslišen, knj.izroč. brezšumen
GLEJ ŠE SINONIM: tih
SSKJ²
neznáten -tna -o prid., neznátnejši (á ā) nav. ekspr.
1. zelo majhen: vstopil je droben, neznaten človek; od daleč je bil videti še bolj neznaten; stanovali so v skromni, neznatni hiši; loči ju neznatna razdalja / za vse skupaj je plačal neznaten znesek / njegovi dohodki niso ravno neznatni so veliki / to je res neznatna napaka / dosegel je le neznaten uspeh; nevarnost, da bi ga kdo videl, je neznatna
2. nepomemben, malo vreden: imel je skromno, neznatno službo; za take neznatne stvari je škoda izgubljati čas
● star. upam, da vas navzočnost moje neznatne osebe ne bo motila moja navzočnost
    neznátno prisl.:
    potres je hiše neznatno poškodoval
SSKJ²
níčast -a -o prid. (ī) ekspr.
1. zelo majhen, slaboten: videti je bil droben, ničast, vendar je dolgo vzdržal; ničasta živalca / moč vetra ni bila tako ničasta
2. malovreden, ničvreden: tako življenje se mu je zdelo ničasto / kot psovka niče ničasto
3. neprepričljiv, neutemeljen: ničast dokaz, izgovor
● ekspr. politično ničasti ljudje nepomembni, nevažni
Pravopis
níčast -a -o; bolj ~ (í; ȋ) slabš.: droben, ~ fant |zelo majhen, slaboten|; ~ izgovor |neprepričljiv, neutemeljen|; ~o življenje |malovredno|
Prekmurski
níden -dna -o prid. nežen, droben: Nyé nidno korenicske szpodi piti zacsne KAJ 1870, 101; V-nasem szadovenom ogradi je doszta nidnoga cepjá KAJ 1870, 16; Ka vsze viditi je .. Lêpe goré, logé, nidne dolé KAJ 1870, 80
SSKJ²
níštrc -a m (ȋ)
knjiž. nič1: to jim je čisti ništrc; prepirata se za prazen ništrc
// ekspr. malo vreden, droben predmet: ne kupuj tega ništrca / v primeri z njimi je on ništrc nepomemben, nevažen človek
SSKJ²
obrážček -čka m (ȃ)
ekspr. obrazek: droben dekliški obražček / radovedni obražček
Celotno geslo eSSKJ
oglávnica oglávnice samostalnik ženskega spola [ogláu̯nica]
    1. prišit ali pripet del zgornjega oblačila za pokrivanje glave; SINONIMI: kapuca
      1.1. tak del oblačila kot del potapljaške obleke
    2. priprava iz vrvic ali jermenov, ki se da živali na glavo, da se jo lahko vodi; SINONIMI: oglavje
ETIMOLOGIJA: iz oglaven ‛naglaven’ iz o(b) glavi
SSKJ²
ogórek -rka m (ọ̑)
majhen, droben del goreče snovi, navadno lesa: veter je nosil ogorke po bližnjih strehah; seči po ogorek v ogenj; z ogorkom prižgati dračje
// ostanek dogorele cigarete ali cigare: pohoditi ogorek; pepelnik je poln ogorkov / cigaretni ogorek
Celotno geslo Sinonimni
ogórek -rka m
1.
majhen, droben del goreče snovi, navadno lesa
SINONIMI:
nar. ožarek, knj.izroč. ožig
2.
ostanek dogorele cigarete ali cigare
SINONIMI:
cigaretni ogorek, pog. čik
Celotno geslo Kostelski
ogorek ► ȯˈgȯːrak -rka m
SSKJ²
ošíliti -im dov. (í ȋ)
narediti ostro, koničasto: ošiliti konico, mino / ošilil je več kolov; ošiliti svinčnik
    ošíliti se ekspr.
    postati ožji, koničast: zaradi bolezni se ji je brada ošilila; nos se mu je še bolj ošilil
    ošíljen -a -o:
    ima droben, nekoliko ošiljen obraz; ošiljen svinčnik
    ●     ekspr. vsi so imeli usta odprta in ušesa ošiljena so zelo pozorno poslušali
SSKJ²
otročè -éta s (ȅ ẹ́)
1. ekspr. otrok, navadno droben, majhen: otroče v naročju je zajokalo; otročeta so bežala pred njim; obnašal se je kakor otroče osmih let
2. slabš. mladenič, fant: spravi svoj meč, otroče
Pravopis
otročè -éta s, člov. (ȅ ẹ́) poud. |droben otrok|
Pravopis
otrôček -čka m, člov. (ó; ȏ) manjš.; ljubk. |droben otrok|
Število zadetkov: 281