Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

betónski betónska betónsko pridevnik [betónski] STALNE ZVEZE: betonska mešanica
FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka
ETIMOLOGIJA: beton
brák bráka samostalnik moškega spola [brák]
    srednje velik kratkodlak pes z daljšim gobcem in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na divjad; SINONIMI: gonič, gonjač
STALNE ZVEZE: brak jazbečar
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Braque, frc. braque) iz it. bracco ‛lovski pes’
jázbečar jázbečarja samostalnik moškega spola [jázbəčar]
    majhen pes s podolgovatim telesom, zelo kratkimi nogami, daljšim gobcem in daljšimi povešenimi uhlji
STALNE ZVEZE: brak jazbečar, dolgodlaki jazbečar, kratkodlaki jazbečar, resasti jazbečar
ETIMOLOGIJA: jazbec
ptíčar ptíčarja samostalnik moškega spola [ptíčar]
    1. pes navadno s kratko ali srednje dolgo dlako in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na perjad
    2. kdor zlasti ljubiteljsko opazuje, proučuje ptice; SINONIMI: ornitolog
    3. nekdaj kdor lovi, prodaja ptice
STALNE ZVEZE: nemški kratkodlaki ptičar, nemški ptičar
ETIMOLOGIJA: ptič
ptíčarka ptíčarke samostalnik ženskega spola [ptíčarka]
    1. samica ptičarja
    2. ženska, ki zlasti ljubiteljsko opazuje, proučuje ptice; SINONIMI: ornitologinja
STALNE ZVEZE: nemška kratkodlaka ptičarka
ETIMOLOGIJA: ptičar
sòm sôma samostalnik moškega spola [sòm sôma]
    1. velika sladkovodna plenilska riba z dolgim valjastim trupom brez lusk in širokim gobcem z brkom podobnimi izrastki; primerjaj lat. Silurus
      1.1. meso te živali kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: afriški som
ETIMOLOGIJA: = cslov. somъ, hrv., srb. sȍm, rus. sóm < pslov. *somъ = litov. šãmas, latv. sams ‛som’, morda < ide. *k'am- ‛palica, drog’ - več ...
tuberkulóza tuberkulóze samostalnik ženskega spola [tuberkulóza]
    nalezljiva bakterijska bolezen, pri kateri se v tkivih, zlasti pljučih, pojavljajo krogličaste vnetne tvorbe; SINONIMI: jetika
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz novolat. tuberculosis, iz lat. tūberculum ‛majhna grba, tvor’, iz tūber ‛grba, oteklina, tvor’, sorodno s tumēre ‛otekati’, zaradi vozličastih izrastkov celic, ki se pojavijo na obolelem tkivu - več ...
véha2 véhe samostalnik ženskega spola [véha]
    trši zunanji odstopajoči list zelja
ETIMOLOGIJA: iz vehati se v pomenu ‛majati se’, podobno kot rus. véha ‛količ, obcestni drog (s šopom slame na vrhu), ki služi kot kažipot v snegu’, češ. věcha ‛šop slame’, polj. wiecha ‛metlica’ < pslov.*věxa - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
ák -a m (ȃ)
gozd. drog z železno kljuko za plavljenje lesa: splavar se je naslonil na ak
SSKJ²
balansírka -e ž (ȋ)
drog za vzdrževanje ravnotežja; ravnotežnica: vrvohodec z balansirko v rokah
SSKJ²
bátnica -e ž (ȃ)
strojn. drog, ki veže bat s križnikom ali bate med seboj:
SSKJ²
bokálnica -e [bokau̯nicaž (ȃ)
gozd. drog za popravljanje, urejanje žerjavice v oglarski kopi:
SSKJ²
bránovlek -a m (á)
nar. vzhodno kratek drog pri vozu, plugu, na katerega se pripneta vprežni vrvi; prečka1branovleki so tolkli na ojesa
SSKJ²
četvérnik -a m (ẹ̑)
nekdaj drog, ki se pri oranju z volmi pripne za jarem in plužne, navadno pri četverovpregi:
SSKJ²
daljnovóden -dna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na daljnovod: daljnovodni drog / daljnovodno omrežje
SSKJ²
dekriminalizácija -e ž (á)
1. prenehanje obravnavanja česa kot nezakonito, kaznivo: dekriminalizacija ne pomeni tudi legalizacije prostitucije; dekriminalizacija marihuane
2. prenehanje obravnavanja koga kot prestopnika, kriminalca: dekriminalizacija uživalcev drog, zasvojencev
SSKJ²
dopŕsen -sna -o prid. (ȓ)
narejen, izdelan do prsi: doprsni kip; doprsna fotografija, podoba
 
šport. doprsni drog drog, ki sega telovadcu do prsi
SSKJ²
doraménski -a -o prid. (ẹ̑)
ki sega do ramen: imel je prevelike, skoraj doramenske hlače
 
šport. doramenski drog drog, ki sega telovadcu do ramen
SSKJ²
dróčnik -a m (ọ̑)
avt. drog pri motorju z notranjim zgorevanjem, ki prenaša gibanje z odmične gredi na ventil: ventilni dročnik; glavica dročnika
SSKJ²
dróg -a m, mn. drogôvi in drógi (ọ̑)
1. dolg, raven, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se rabi kot nosilec, opornik, orodje: zabiti drog v zemljo; nad žerjavico je vrtel na drog nataknjeno jagnje; z drogom odriniti čoln od brega; betonski, jeklen, lesen, železen drog; nosilni, podporni drogovi / brzojavni, električni, telefonski drog; prečni drog za jadra
 
spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja
2. teh., s prilastkom jekleni palici podoben predmet kot del različnih strojev: pogonski, zavorni drog
♦ 
alp. reševalni drog drog, na katerega se pritrdi platnena vreča pri spuščanju ponesrečenca s stene; avt. pretični drog jeklena palica za spreminjanje položaja zobnikov v menjalniku; strojn. batni drog drog, ki veže bat s križnikom ali bate med seboj; šport. drog telovadno orodje z vodoravno jekleno palico na dveh stoječih opornikih; gladka, navpično stoječa palica za plezanje, pritrjena na strop in na tla; teh. vlečni drog kovinska palica, s pomočjo katere eno vozilo vleče drugo
Število zadetkov: 380