Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

cíkovt cíkovta samostalnik moškega spola [cíkou̯t]
    iz zoologije večja ptica pevka z rjavkastim perjem po hrbtu in manjšimi temnejšimi lisami po belkastem trebuhu; primerjaj lat. Turdus philomelos; SINONIMI: drozg
ETIMOLOGIJA: iz cikati ‛čivkati’, iz onomatopeje ci, ki posnema čivkanje - več ...
drózg drózga samostalnik moškega spola [drósk drózga]
    1. večja ptica pevka z rjavkastim perjem po hrbtu in manjšimi temnejšimi lisami po belkastem trebuhu; primerjaj lat. Turdus philomelos; SINONIMI: iz zoologije cikovt
    2. iz zoologije manjša ali srednje velika ptica pevka, ki se oglaša s kompleksnimi glasovnimi vzorci; primerjaj lat. Turdidae
STALNE ZVEZE: vinski drozg
ETIMOLOGIJA: = cslov. drozgъ < pslov. *drozgъ < ide. *(s)trozdo- tako kot gr. strouthós ‛vrabec’, lat. turdus ‛kos’, stvnem. drōsca(la) ‛drozg’, angl. thrush, verjetno iz *(s)ter- ‛trava, bilka’ + *sed- ‛sedeti’, v prvotnem pomenu *‛na travi sedeč’ - več ...
drózga drózge samostalnik ženskega spola [drózga]
    zmečkano, zmleto sadje, zlasti grozdje, namenjeno za predelavo v alkoholno pijačo
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. dròzga ‛žlindra’ < pslov. *drozga ‛nekaj zmečkanega, zmečkano sadje’, iz ide. baze *dherh2-gh- ‛motna usedlina, tropine’, tako kot star. litov. dragės, stprus. dragios ‛droži’, lat. fracēs, stnord. dregg ‛droži’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
cíkovt -a m (ȋ)
zool. drozg
SSKJ²
devetovížnik -a m (ȋ)
star. drozg
SSKJ²
drózd -a m (ọ̑)
star. drozg
SSKJ²
drózg -a m (ọ̑)
večja ptica pevka, po hrbtu rjava, s temnimi lisami po rumenkasto belem trebuhu: drozg prepeva, žvižga
SSKJ²
ukléščiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
narediti, da pride kaj v položaj, ko se zaradi stiska z dveh ali več strani ne more več premikati: drozg uklešči trde plodove v razpoko in jih drobi s kljunom; ukleščiti roko, zapestje; z nogami mu je ukleščil trup in ga začel stiskati; ukleščiti koga med kolena; brezoseb. voznika je ukleščilo med sedež in volan / korenine so ukleščile skalo; ekspr. sneg je ukleščil dolino
● 
ekspr. tesnoba ji je ukleščila prsni koš začutila je veliko tesnobo; ekspr. ukleščiti sovražno četo obkoliti jo z dveh ali več strani
    ukléščiti se 
    priti v položaj, ko zaradi ožine, stisnjenja z navadno dveh strani ni mogoče nadaljnje premikanje, vrnitev v prvotno lego: deblo se je ukleščilo med skale; noga se mu je ukleščila v špranji
     
    med., vet. pri kili se črevo uklešči; žolčni kamen se uklešči v žolčevodu
    ukléščen -a -o:
    med razbitine avtomobila ukleščen voznik; ukleščena kila

Slovenski pravopis

Pravopis
drózd -a m živ. (ọ̑) pokr. drozg
Pravopis
drózg -a m živ. (ọ̑) ~ prepeva

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
drózg -a m
večja ptica pevka, po hrbtu rjava, s temnimi lisami po rumenkastobelem trebuhupojmovnik
SINONIMI:
zool. cikovt, star. devetovižnik, knj.izroč. drozd
GLEJ ŠE: ptica

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
brázda -e ž
Celotno geslo Etimološki
brazgotína -e ž
Celotno geslo Etimološki
cíkniti cȋknem dov.
Celotno geslo Etimološki
drọ̑zd – glej drọ̑zg
Celotno geslo Etimološki
drọ̑zg -a m
Celotno geslo Etimološki
grȍzd -ózda m,
Celotno geslo Etimološki
sedẹ́ti -ím nedov.
Celotno geslo Etimološki
sẹ́sti sẹ̑dem dov.
Celotno geslo Etimološki
tŕn -a m
Število zadetkov: 45