Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
drúščina -e ž (ú)
1. skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zlasti zabava: hoditi z druščino okrog; glasna, prijetna, vesela druščina; dobra, slaba druščina; druščina fantov in deklet; vodja druščine / zahajati v druščino
// prisotnost koga, zlasti zaradi zabave: ne mara druščine, najraje je kar sam; ogibala se je fantovske druščine; biti komu za druščino; hrepenela je po njegovi druščini
● dela mu druščino je z njim, da ni sam
2. zastar. društvo, organizacija: zbirališče tajnih druščin
SSKJ²
brezzvézen -zna -o prid. (ẹ̑)
ki je brez smiselne medsebojne zveze: izgovarjati brezzvezne besede; po glavi so mu rojile brezzvezne misli / slabš. brezzvezno jecljanje v njegovi knjigi / druščina se je predala lahkotnemu, brezzveznemu pogovoru
    brezzvézno prisl.:
    brezzvezno govoriti
SSKJ²
čéden -dna -o prid., čédnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. precej lep: je visoke postave in čednega obraza; čedno dekle / oblečen je v čedno sivo obleko; pren., iron. no, čedna druščina! čedne stvari sem slišal o tebi
2. star. čist, snažen: otroke ima zmeraj čedne in urejene / ekspr. njegove kupčije niso ravno čedne poštene, neoporečne
3. ekspr. precej velik: plačal je čedno vsotico denarja; pridobil si je kar čedno premoženje / rad bi kako čedno službico dobro, donosno
    čédno prisl.:
    to dekle se čedno oblači
SSKJ²
delomŕznež -a m (ȓ)
delomrzen človek: postaja vedno večji delomrznež; tu ni mesta za delomrzneže / druščina delomrznežev, postopačev in klatežev
SSKJ²
hudodélski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na hudodelce ali hudodelstvo: hudodelska ženska / hudodelska banda, druščina / hudodelski načrt, naklep; oblast je zatrla hudodelsko dejavnost / ekspr. umorila ga je hudodelska roka
SSKJ²
krásen -sna -o prid., m. spol stil. krasán, ž. spol stil. krasnà; krasnêjši (ȃ)
nav. ekspr. zelo lep: imela je krasen obraz; zdela se mu je krasna; krasna dekleta / v rokah je držala krasen šopek; krasna stara cerkev / dajal mu je krasen zgled / imel je krasen tenor / naredil se je krasen dan / od tod je krasen razgled; najkrasnejšo senco je dajala lipa / spomin na krasen čas / iron. to je pa res krasna druščina
// zelo dober, pošten: to so krasni ljudje; je pa res krasen fant
    krásno prisl.:
    cvetje krasno diši; krasno se zna obvladati; to se pa res krasno sliši / v členkovni rabi krasno, jutri gremo od tod
SSKJ²
péster -tra -o prid., péstrejši (ẹ́)
1. iz zelo različnih elementov zanimivo, privlačno sestavljen: spored je bil dovolj pester; pestro delo; idejno, oblikovno pester / pestro življenje / pestra druščina
// ki se po značilnostih zelo razlikujejo med seboj: ima pestre izkušnje; to so zelo pestra vprašanja / pestre barve
2. star. ki je zelo različnih barv; pisan: pestra preproga; pestra krila metuljev
    péstro prisl.:
    pestro oblečen
SSKJ²
písan -a -o prid. (í)
1. ki je zelo različnih barv: pisani cveti, listi; kamenčki so ustvarjali pisane like; pisani trakovi; pisana obleka, preproga; ptič s pisanim perjem; rdeče, živo pisan / pisan travnik; opazoval je pisano gnečo na trgu; rož je bilo toliko, da je bilo vse pisano / rada nosi pisano perilo perilo, navadno izrazitih, močnejših barv ali večbarvno
2. nav. ekspr. iz zelo različnih elementov zanimivo, privlačno sestavljen; pester: spored je bil zelo pisan; praznična številka časopisa je precej pisana; ima zelo pisano delo / pisana preteklost; pisano življenje / pisana druščina / pisane barve; pisane kombinacije česa
● ekspr. ima pisan, zlat, židan čas veliko prostega časa; ekspr. pretepel te bom, da boš ves pisan zelo te bom pretepel; star. pisana mati mačeha
♦ vrtn. pisana kopriva lončna rastlina s pisanimi, koprivi podobnimi listi, Coleus hybridus; pisana koruza enoletna okrasna rastlina z listi, ki imajo srebrne proge, Zea mays japonica; zool. pisana penica penica s pisanim perjem in močnim rjavkasto rumenim kljunom, Sylvia nisoria
    písano prisl.:
    pisano prebarvati kaj; pisano vezeni prtički
    ●     ekspr. pisano ga je pogledala jezno, srepo
SSKJ²
sláven -vna -o prid., slávnejši (á)
ki se mu splošno priznava velika vrednost, veljava: slaven igralec, pisatelj; ima slavne prednike; biti, postati slaven / ekspr.: to je njegov najslavnejši roman; slavna preteklost; obiskal je njihovo slavno gledališče / iron. to je ta slavna druščina / star., v vljudnostnem nagovoru slavna gospoda
    slávno prisl.:
    slavno končati delo; slavno premagati nasprotnika
SSKJ²
bánda -e ž (ȃ)
1. slabš. skupina razbojnikov, tolpa: roparska banda / fašistične bande
// pog. druščina, družba: popiva s svojo bando
2. ed., pog., ekspr. ničvredni ljudje, sodrga: naši sosedje so sama banda
3. star. godba: banda je zaigrala
SSKJ²
beatelski in beatleški -a -o [bítəlski; bítləški] prid. (ȋ)
nanašajoč se na beatlese: beatelska druščina / beatelska frizura
SSKJ²
desperádo -a m (ȃ)
knjiž., zlasti v latinskoameriškem okolju izgubljenec, obupanec, izobčenec: to je početje desperada; druščina desperadov; pognal se je v boj s srditostjo desperada
SSKJ²
dolgopŕst -a -o [dou̯gopərst] prid. (ȓ r̄)
1. ki ima dolge prste: nežna, dolgoprsta roka
2. evfem. kradljiv, tatinski: prijeli so dolgoprstega nepridiprava; dolgoprsta druščina
SSKJ²
grdávs -a m (ȃ)
slabš. grd, neprikupen človek: druščina razcapanih grdavsov
SSKJ²
grizéta -e ž (ẹ̑)
v francoskem okolju lahkoživo dekle iz nižjih slojev: pisana druščina slikarjev in grizet
SSKJ²
hudomúšnež -a m (ȗ)
hudomušen človek: druščina hudomušnežev / ta je hudomušnež že po naravi
SSKJ²
kajónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na kajone: kajonska druščina / kot nagovor kajon kajonski, domov pojdi
SSKJ²
lahkosŕčen -čna -o prid. (ȓ)
star. brezskrben: lahkosrčna mlada druščina
    lahkosŕčno prisl.:
    lahkosrčno žvižgaje je odšel / tako lahkosrčno so ga izločili iz svoje srede neprizadeto, ravnodušno
SSKJ²
lájdra -e ž (ȃ)
pog., slabš. vlačuga, prostitutka: k tisti lajdri hodi; z lajdrami se vlači; druščina lajder in zvodnikov / kot psovka lajdra nesramna
SSKJ²
lúmparski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na lumpanje: on in njegova lumparska druščina / lumparske navade
Število zadetkov: 35