Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
premájhen -hna -o prid. (ȃ) 
  1. 1. preveč majhen: ta stol je zanj premajhen; predavalnica je za toliko študentov premajhna; ima premajhno stanovanje / zaradi premajhne aktivnosti članov je društvo nehalo delovati / ekspr.: premajhna pozornost; premajhno poznavanje tuje literature
  2. 2. ekspr. zelo majhen: odprla mu je drobna, premajhna gospa
SSKJ
preoblikováti -újem dov. (á ȗ) dati čemu drugačno obliko: preoblikovati glavo kipa / ledeniki so preoblikovali pokrajino / ljudstvo je pesmi po svoje preoblikovalo / pesnik je dogodek preoblikoval v simbol
    preoblikováti se dobiti drugačne značilnosti: ta literarna smer se je pozneje močno preoblikovala / kapljice so se preoblikovale v drobne kristale / društvo se je preoblikovalo v akademijo
    preoblikován -a -o: preoblikovan izdelek; preoblikovani spomini na mladost
SSKJ
prepovédati -povém dov. (ẹ́) povedati, sporočiti, da se kaj ne sme narediti, delati: prepovedal jim je govoriti o teh stvareh; gostilničar jim je prepovedal kartanje; s pogledom, z roko komu kaj prepovedati; strogo prepovedati / zdravnik mu je prepovedal težko delo / prepovedali so mu cigarete / zastar. prepovedal jim je svojo hišo vstop vanjo
// povedati, sporočiti to, navadno z grožnjo kazni: prepovedati nadurno delo; občinski organi so prepovedali točiti alkoholne pijače pred sedmo uro zjutraj; z odločbo, zakonom prepovedati; pismeno, ustno prepovedati / pod kaznijo prepovedati
// povedati, sporočiti, navadno z grožnjo kazni
  1. a) da se kaj zaradi določenih lastnosti, razlogov ne sme, ne more brati, gledati, širiti: prepovedati film, knjigo, nauk
  2. b) da kaj ne sme več obstajati: prepovedati kako društvo, organizacijo / časopis je nekaj časa izhajal, nato so ga prepovedali
    prepovédan -a -o: parkirati na prepovedanem mestu; po veljavnih predpisih je to prepovedano / kot opozorilo: nezaposlenim vstop prepovedan; kaditi prepovedano
     
    loviti v prepovedanem času v času, ko se po predpisih o lovu določene živali ne smejo loviti, streljati; prepovedani sad je najslajši človek najrajši dela, česar ne sme; star. sad prepovedane ljubezni nezakonski otrok; ta beseda, oblika je prepovedana ni v skladu z določenim slovničnim pravilom in se šteje za napako; sam.: ali sem storil kaj prepovedanega
SSKJ
prepovedováti -újem nedov. (á ȗ) praviti, sporočati, da se kaj ne sme narediti, delati: prepovedujem mu hitro voziti, pa me ne posluša / dov. prepovedujem ti povedati moje ime / zdravniki so mu več let prepovedovali težko delati, kaditi / ekspr. to mi prepoveduje srce
// praviti, sporočati to, navadno z grožnjo kazni: ta urad jim je včasih dovoljeval, včasih prepovedoval prodajo izdelkov / v taborišču so jim večkrat prepovedovali pisma dobivanje, odpošiljanje pisem
// to nam prepoveduje zakon / ta znak prepoveduje prehitevanje
// praviti, sporočati, navadno z grožnjo kazni
  1. a) da se kaj zaradi določenih lastnosti, razlogov ne sme, ne more brati, gledati, širiti: cenzura je nekdaj take filme prepovedovala
  2. b) da kaj ne sme več obstajati: fašistična oblast je prepovedovala društvo za društvom
    ● 
    ekspr. tako govorjenje, ravnanje si prepovedujem nezadovoljen, ogorčen sem zaradi neprimernosti, žaljivosti takega govorjenja, ravnanja z menoj
SSKJ
prerájati -am nedov. (á) delati, povzročati, da postaja kaj bistveno boljše, bolj sposobno za življenje: te ideje prerajajo društvo; pomlad preraja zemljo; dežela se preraja
    prerajajóč -a -e: vse prerajajoča ljubezen; ni se mogel nagledati prerajajoče se narave
SSKJ
priglasíti -ím, tudi priglasíti in priglásiti -im dov., priglásil (ī í; ī á) 
  1. 1. sporočiti pristojnemu organu, osebi pripravljenost za kako dejanje, sodelovanje: prosil ga je, naj ga priglasi k izpitu; priglasiti se za izlet / prostovoljno se priglasiti v vojsko / priglasiti se za kurirja / priglasiti se k besedi
  2. 2. knjiž. javiti, prijaviti: priglasiti prireditev; priglasiti zadevo občini / priglasiti odsotnost v treh dneh
  3. 3. knjiž. najaviti, napovedati: priglasil ga je ravnatelju; priglasiti se za obisk; priglasil se je že včeraj
    priglasíti se, tudi priglasíti se in priglásiti se knjiž.  (uradno) priti na določeno mesto na zahtevo ali poziv; javiti se: priglasiti se sodišču zaradi dedovanja
    ● 
    knjiž. ob popisu se je priglasila za Slovenko se je izrekla; v društvo se je priglasilo okrog sto novih članov vpisalo
    priglašèn -êna -o tudi priglášen -a -o: priglašen k izpitu
SSKJ
prijátelj -a (ȃ) 
  1. 1. kdor je s kom v iskrenem, zaupnem odnosu, temelječem na sorodnosti mišljenja, čustvovanja: biti komu prijatelj; imeti prijatelje; dober, velik, zaupen prijatelj; prijatelj mojega sina; prijatelj iz otroških let / že v šoli so postali prijatelji / iron. ti si pa lep prijatelj / družinski, mladostni, osebni prijatelj / kot nagovor dragi prijatelj
    // kdor ima do koga naklonjen, prijazen odnos: Jugoslavija ima v svetu veliko prijateljev; biti prijatelj otrok, revežev / pes je človekov prijatelj / Društvo prijateljev mladine
    // s prilastkom kdor s kom dobro sodeluje, zlasti v gospodarstvu: poslovni, trgovski prijatelj
  2. 2. ekspr., s prilastkom kar je komu ljubo, drago: gozd je njegov prijatelj; otroku so se živali smilile, zato je pridno krmil svoje prijatelje / krilati prijatelji ptiči
  3. 3. ekspr., navadno s prilastkom kdor ima zanimanje, nagnjenje za kaj: oddaja za prijatelje dobre glasbe; biti prijatelj narave, pog. dobre kapljice; nisem prijatelj dolgih sprehodov / to vino ima veliko prijateljev mnogo ljudi ga kupuje, pije; publ. prijatelji smučanja so bili s počitnicami zadovoljni smučarji
  4. 4. ekspr. fant, zaročenec: že dolgo ima prijatelja; prišla je na ples s svojim prijateljem
    ● 
    ekspr. stroji so človekovi prijatelji mu koristijo, olajšujejo delo; iron. v stanovanju je našel domačega, hišnega prijatelja ženinega ljubimca; ekspr. to je prijatelj v narekovajih to ni prijatelj; ekspr. prijatelj gor, prijatelj dol ne morem ti ustreči, čeprav sva prijatelja; prijatelja spoznaš v nesreči; čisti računi, dobri prijatelji poravnane medsebojne obveznosti omogočajo prijateljske odnose
    ♦ 
    gastr. domači prijatelj trdo, na rezine razrezano pecivo z orehi in rozinami
SSKJ
prilastíti se -ím si dov., prilástil si (ī í) 
  1. 1. narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno: obdolžili so ga, da si je prilastil nekaj denarja; prilastiti si zemljo / prilastila si je njihove zasluge za uspeh / ekspr. prilastila sta si najboljša sedeža zasedla sta
  2. 2. nav. ekspr. dobiti velik vpliv, oblast nad kom: svojega moža bi si rada popolnoma prilastila / hoteli so si prilastiti društvo
    prilastíti zastar.  pripisati, prisoditi: svoji teoriji je prilastil oznako znanstvenosti
    prilaščèn -êna -o: vrniti prilaščene dragocenosti
SSKJ
pripomágati -am, in pripomágati in pripomagáti -am nedov. in dov. (á; á á á) zastar. pomagati: društvo bo pripomagalo, da obogatimo našo književnost in jezik / nekaj pripomaga tudi rodoviten svet, toda brez pridnosti ne bi bilo nič
SSKJ
pritegováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. s sunkovitimi gibi spravljati
    1. a) bližje k sebi: pritegovali so stole in sedali nanje
    2. b) v večjo bližino česa: pritegovati ladjo k obali / pritegoval jih je magnetizem
  2. 2. s potegom, potegi delati
    1. a) da je kaj bolj napeto: pritegovati in popuščati vrv
    2. b) da je kaj bolj ravno, gladko, brez gub: pritegovati odejo na postelji
    3. c) da kaj močneje pritiska na kaj: pritegovati zavoro
  3. 3. delati, da kdo prihaja s kom, čim v določen odnos: pritegovati sodelavce; pritegovati nove člane v društvo
    // vzbujati pri kom pripravljenost za kaj: pritegovati študente k raziskovalnemu delu
  4. 4. delati, da se kaj kje upošteva: pritegovati v besedilo dokumente
  5. 5. vzbujati pri kom zanimanje: taki pogovori me ne pritegujejo
    // vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos: dekle ga je vse bolj pritegovalo; priteguje jih lepota mesta in njegove okolice
  6. 6. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: razstavljene slike so pritegovale občudovanje; njegovo delo priteguje pozornost kritikov
  7. 7. začenjati navadno za kom peti: zapel je, drugi pa so mu polagoma pritegovali
  8. 8. knjiž. pritrjevati komu, strinjati se s kom: pritegovati javnemu mnenju
SSKJ
priváten -tna -o prid. (ȃ) 
  1. 1. ki je last posameznika, posameznikov, zaseben: privatni gozdovi; privatna proizvodnja; privatno podjetje, premoženje; privatna in družbena stanovanja / najel si je privatno sobo sobo pri osebi, ki se ne ukvarja poklicno z gostinstvom, oddajanjem sob; privatna šola šola, ki jo ustanovi, vzdržuje kako društvo
    // namenjen uporabi, koristi določenega posameznika, določenih posameznikov: privatni park; privatni prostori; privatna cesta; privatna in javna kopališča
  2. 2. ki je v zvezi s posameznikom, posamezniki in ne z družbeno skupnostjo: privatni interesi; ogroziti privatne koristi; privatne zadeve
    // nanašajoč se na posameznika kot neuradno osebo: uradni in privatni obisk; prositi koga za privatni pogovor; privatni spor; njegovo privatno mnenje je drugačno od uradnega; privatno pismo / privatno življenje
    ● 
    pog. iti na potovanje po privatni liniji privatno, ne službeno
    ♦ 
    ekon. privatna proizvodnja proizvodnja s proizvajalnimi sredstvi v privatni lastnini; proizvodnja zasebnikov, zlasti obrtnikov; jur. privatna zdravniška praksa do 1974 zasebno opravljanje zdravniškega poklica; privatno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; ped. privatni docent v nekaterih državah predavatelj, ki ima pravico predavati na univerzi, navadno brez plačila; soc. privatni lastnik posameznik ali skupina, ki ima lastninsko pravico do proizvajalnih sredstev; privatna lastnina lastninska pravica posameznika ali skupine do proizvajalnih sredstev; šol. privatno šolanje šolanje v privatni šoli ali s posebej najetimi učitelji
    privátno prisl.: službeno in privatno potovati; stanovati privatno; angleščino se je učil privatno
SSKJ
problemíst -a (ȋ) šah. sestavljavec problemov: srečanje problemistov / društvo šahovskih problemistov
SSKJ
propádati -am nedov. (ā ȃ) 
  1. 1. zaradi določenih neugodnih razmer izgubljati za obstajanje nujno potrebne lastnosti: zaradi te malomarnosti dragocene listine propadajo; zapuščena hiša vse bolj propada / sadno drevje propada / ta živalska vrsta propada
  2. 2. zaradi določenih neugodnih razmer izgubljati za opravljanje svoje dejavnosti nujno potrebne lastnosti, sposobnosti: društvo, kmetija, podjetje propada / rimska država je vedno bolj propadala / gospodarstvo, obrt propada / družina je začela gospodarsko propadati / disciplina propada se manjša, izginja
  3. 3. izgubljati za dobro, uspešno opravljanje določene dejavnosti potrebne lastnosti, sposobnosti: ta umetnik vse bolj propada; kot igralec propada
  4. 4. izgubljati določene dobre, zaželene lastnosti sploh: zaradi pijače vedno bolj propada; ekspr. po operaciji je začel naglo propadati hirati, slabeti
    // duševno, moralno, telesno propadati
  5. 5. zaradi določenega dejstva izgubljati vrednost, veljavnost: denarja ne morem dobiti nazaj in tako mi propada
  6. 6. ekspr. izgubljati možnost uresničiti se: upi so propadali drug za drugim
    propadajóč -a -e: obnavljati propadajoče nasipe; telesno propadajoč človek
SSKJ
propagandíst -a (ȋ) kdor se ukvarja s propagando, propagiranjem: propagandist marksistične miselnosti / propagandist v podjetju / društvo ekonomskih propagandistov
SSKJ
prostovóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki temelji na svobodni volji, ne pa na prisili, obveznosti: prostovoljna odločitev; udeležba je prostovoljna / da se ne bi predali sovražniku, so se odločili za prostovoljno smrt; s prostovoljnim delom zgraditi kulturni dom / pobirati prostovoljne prispevke / prostovoljno gasilsko društvo
 
šol. prostovoljne dejavnosti organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine
    prostovóljno prisl.: prostovoljno narediti, se odločiti
SSKJ
prosvéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prosveto:
  1. a) prosvetno delo, življenje / prosvetni dom; kulturno-prosvetno društvo
  2. b) prosvetna služba je težka / prosvetni delavec
     
    ped. prosvetno-pedagoška služba strokovna služba, ki svetuje in pomaga šolam pri pedagoškem delu
SSKJ
pŕvoligáš -a (ȓ-á) žarg., šport. društvo, klub, moštvo, ki tekmuje v prvi ligi: poročila o tekmah prvoligašev
SNB
psoslôvec -vca m, člov. (ȏ)
strokovnjak za psoslovje; kinologSSKJ: društvo psoslovcev; Opravljanje potrebe v hiši oziroma sobna nečistoča, kot to obliko neželenega pasjega vedenja imenujemo psoslovci, je težava, ki lahko povzroča kar hude preglavice E (↑)pès + tvor. od stcslov. slovo 'beseda'
SSKJ
razformírati -am dov. (ȋ) knjiž. razpustiti, ukiniti: razformirati društvo, organizacijo; podjetje se je razformiralo
 
voj. razformirati enoto
    razformíran -a -o: razformirana zadruga; komisija je že razformirana
SSKJ
razgíbati1 -am in -ljem dov. (ī) 
  1. 1. z gibanjem, premikanjem narediti kaj bolj gibljivo, bolj prožno: razgibati hrbet, telo; s hojo, telovadbo razgibati; šel je na sprehod, da bi se nekoliko razgibal; razgibati si odrevenele prste
  2. 2. povzročiti, narediti, da se kaj z enim delom pritrjenega začne premikati sem in tja; razmajati: lahen veter je razgibal listje, veje
    // povzročiti, narediti, da kaj začne valovati, se gibati: burja razgiba morsko gladino / krik je razgibal množico; ob eksploziji so se ljudje razgibali
  3. 3. spraviti v živahnejšo dejavnost: društvo je vaščane razgibalo; razgibati mladino; duševno, notranje razgibati / knjiga je razgibala otrokovo domišljijo
    // povzročiti, da kaj živahneje poteka: režiser bi moral filmsko dogajanje razgibati; ta učitelj zna razgibati pouk; s šalami in petjem razgibati prireditev
    // povzročiti, da kaj poteka v večjem obsegu, intenzivneje: delo organizacije bo treba razgibati; razgibati delovanje društva; razgibati turistično dejavnost / razgibati gospodarsko rast
  4. 4. nav. ekspr. povzročiti, da kdo postane bolj sproščen, živahen: dogodek je bolnika poživil in razgibal / vino nam je razgibalo kri / mesto bo treba nekoliko razgibati
  5. 5. narediti kaj bolj pestro, zanimivo: razgibati poglavje z dialogi / arhitekt je z različnimi elementi razgibal pročelje hiše
    razgíban -a -o 
    1. 1. deležnik od razgibati: razgiban pogovor; razgiban promet; dobro razgibani prsti; ritem skladbe je razgiban; razgibane barve; opazovati razgibano gručo
    2. 2. ki je poln vznemirljivih, razburljivih dogodkov: razgibano leto, življenje / ta dežela ima razgibano zgodovino
      ● 
      to je zelo razgiban človek poln sil, živahen; knjiž. razgibana pokrajina gričevnata, hribovita; prisl.: razgibano živeti
       
      muz. razgibano označba za hitrost izvajanja mosso
Število zadetkov: 226