Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
kunceréjec in kunčjeréjec -jca (ẹ̑) kdor redi, vzreja kunce: društvo kuncerejcev
SSKJ
létnik -a (ẹ̑navadno s prilastkom  
  1. 1. enoletna doba periodično izhajajoče publikacije: sodeloval je samo v prvem letniku revije; druga številka letošnjega letnika
    // celota številk, snopičev te dobe: letnik ni popoln, dve številki manjkata; dati vezat prvi letnik Jezika in slovstva
  2. 2. ljudje, rojeni istega leta: to so letniki, ki jih je zajela vojna; vpoklican je bil letnik 1920; ta letnik otrok je bil že cepljen / mobilizacija mlajših letnikov; med udeleženci prevladujejo starejši letniki
     
    midva sva isti letnik sva rojena istega leta; pog. kateri letnik si katerega leta si rojen; evfem. ženske starejšega letnika starejše
    // kar je pridelano v istem letu, zlasti vino: piti letnik 1960 / ta letnik vina je slab / kupim fiat letnik 1970 izdelan leta 1970
  3. 3. stopnja, organizacijska enota študija v višjih in visokih šolah: v prvem letniku je uspeh slab; študent drugega letnika; imeti pogoje za vpis v tretji letnik / višji letniki bodo imeli sestanek
    // raba peša razred (v srednjih strokovnih šolah): drugi letnik srednje tehniške šole; učiteljišče je imelo pet letnikov / izleta se je udeležil ves letnik
  4. 4. star. letni član: v društvo se je vpisalo dvajset dosmrtnikov in sto letnikov
    ♦ 
    lov. enoletna žival (moškega spola), zlasti gams, srnjak
SSKJ
líga -e ž (ī) 
  1. 1. organizacija, društvo, zlasti za zaščito česa, za boj proti čemu: ustanoviti ligo / protituberkulozna liga
  2. 2. šport. skupina, ki jo sestavljajo v tekmovalni sezoni moštva približno enakih sposobnosti: izpasti iz lige; zasesti prvo mesto v ligi / conska liga ki združuje tekmovalna moštva določenega področja; prva zvezna liga ki združuje najboljša tekmovalna moštva iz cele države
    // tekmovanje v okviru take skupine: zadnje kolo košarkarske lige
SSKJ
ligáš -a (á) 
  1. 1. žarg., šport. društvo, klub, moštvo, ki tekmuje v ligi: uspeh domačega ligaša / igralci zveznega ligaša
  2. 2. lit. član skupine katoliško usmerjenih dijakov ob koncu stoletja, ki jo je vodil J. E. Krek: ligaši in zadružani
SSKJ
lopáta -e ž (á) 
  1. 1. orodje s širokim listom in dolgim držajem za zajemanje, premetavanje sipkega materiala: dati lopato na ramo; metati pesek z lopato / nasaditi lopato; zasaditi lopato v zemljo; njegove roke so kot lopate velike, široke
    // lopata za kidanje gnoja; list, uho lopate / lopata peska
    // pog. kolikor se zajame z lopato: vrzi še nekaj lopat k drevescu
  2. 2. rabi se samostojno ali s prilastkom lopati podoben del orodja, naprave, stroja: voda se zaganja v lopate in kolesa se vrtijo; lopata mlina na veter; lopata vesla odriva vodo; parnik je gnalo kolo z lopatami / mlinsko kolo na lopate
    ● 
    publ. lopata arheologov je odkrila ostanke mesta arheologi so jih odkrili z odkopavanjem; ekspr. vi imate drobne roke, jaz pa take lopate velike, široke roke, dlani; zasaditi lopato publ. to društvo je prvo zasadilo lopato je prvo začelo delovati; publ. za novi vrtec je zasadil prvo lopato župan je nakazal začetek gradbenih del s simboličnim izkopom nekaj zemlje; publ. danes so zasadili lopato na največjem letošnjem gradbišču začeli graditi, delati; ekspr. drugi so delali, on pa se je samo na lopato naslanjal ni delal; je pogosto počival
    ♦ 
    navt. lopata sidra skrajni ploščati del kraka pri sidru; strojn. lopate zavite kovinske plošče v turbinskih strojih; vijačna lopata; zool. lopata končni ploščati del rogovja pri damjaku, losu
SSKJ
loteríja -e ž (ȋ) 
  1. 1. organizirana igra na srečo, pri kateri o dobitku določa izžrebanje srečke: igrati loterijo, na loteriji; na loteriji je zadel dva milijona; vesel je, kot bi zadel glavni dobitek na loteriji / blagovna loterija pri kateri so dobitki samo v blagu; denarna loterija pri kateri so dobitki samo v denarju; razredna loterija; pren., ekspr. žena je bila zanj največji dobitek v življenjski loteriji
  2. 2. ekspr., v povedni rabi kar je tvegano in glede uspešnosti odvisno od sreče: zakon, življenje je loterija
    ● 
    ekspr. če bi dobil to službo, bi bila prava loterija nepričakovana sreča; zastar. društvo je priredilo loterijo tombolo
SSKJ
mladínec -nca (ȋ) 
  1. 1. član mladinske organizacije: progo so gradili mladinci; kongresa so se udeležili mladinci iz vse republike; v akciji sodelujejo pionirji in mladinci
  2. 2. šport. kdor je vključen v športno društvo in je star približno od štirinajst do osemnajst let: nastop članov in mladincev
  3. 3. publ. mladenič, fant: mladinci se želijo čimprej osamosvojiti
SSKJ
mladínka -e ž (ȋ) 
  1. 1. članica mladinske organizacije: postala je vzorna mladinka
  2. 2. šport. ženska, ki je vključena v športno društvo in je stara približno od štirinajst do osemnajst let: tekmovanje mladink in članic
SSKJ
mnóžičen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na množico:
  1. a) publ. elitna in množična kultura / redko ta avto je množično vozilo ljudsko
  2. b) množičen beg ljudi z okupiranega ozemlja; množična zastrupitev s hrano; množično ubijanje, umiranje / prirediti množični izlet; omenjeno društvo je najbolj množično športno društvo / redko: množični izdelki zelo številni; množičen pojav zelo pogosten
    // množični sestanek; množična organizacija; publ. sredstva množičnega obveščanja ali množična komunikacijska sredstva časopisje, radio, televizija
    ♦ 
    biol. množična delitev delitev, pri kateri nastane iz ene celice več celic; ekon. množična proizvodnja proizvodnja, organizirana v velikem obsegu; gled. množični prizor prizor, v katerem nastopa množica ljudi; jur. množični morilec morilec, ki ubija iz koristoljubja, spolne naslade, maščevanja; muz. množična pesem zborovska pesem, navadno enoglasna, z aktualnim družbenopolitičnim besedilom; zal. množična izdaja izdaja v veliki nakladi in preprosti opremi; ljudska izdaja
    mnóžično prisl.: množično se boriti proti čemu; množično prihajati na prostovoljno delo; množično streljati, zapirati ljudi; množično razširjen avto
SSKJ
motórka -e ž (ọ̑pog.  
  1. 1. motorna brizgalna: gasilsko društvo je kupilo motorko
  2. 2. motorna ročna žaga: z motorkami podirati drevesa
  3. 3. motorna kosilnica: kositi z motorko
  4. 4. motorni vlak: motorka je pripeljala na postajo in izstopila sva
SSKJ
muzeálec -lca (ȃ) strokovni uslužbenec v muzeju: muzealci krajevnih muzejev; društvo muzealcev
SSKJ
muzikolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na muzikologe ali muzikologijo: muzikološko društvo / muzikološka vprašanja / muzikološki inštitut
SSKJ
nabóžen -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) nanašajoč se na versko življenje: cerkveno društvo z nabožnimi nalogami / nabožni pisatelji; rožni venci, svetinjice in drugi nabožni predmeti / nabožne slike; knjige nabožne vsebine
SSKJ
načêlnik -a (ȇ) 
  1. 1. uslužbenec, ki vodi kak oddelek, zlasti v javni upravi: določiti, imenovati načelnika; načelnik odseka za finance / načelnik oddelka, sekcije / postajni načelnik šef postaje
    // kdor vodi kako društvo, organizacijo: postal je načelnik gorske reševalne službe; načelnik zadruge / načelnik Gasilske zveze / nekdaj načelnik telovadnega društva
  2. 2. nekdaj predstojnik kake upravne enote: občinski, okrožni načelnik / okrajni ali sreski načelnik v stari Jugoslaviji predstojnik političnega okraja
  3. 3. nekdaj vodja, poveljnik: rodovni načelnik / načelnik financarjev
    ♦ 
    voj. načelnik štaba oficir, ki vodi, usklajuje delo štaba; zgod. načelnik Narodne straže
SSKJ
nàdstránkarski -a -o prid. (ȁ-ȃ) ki obstaja, deluje neodvisno od političnih strank: nadstrankarski list; nadstrankarsko društvo, gibanje / zagovarjal je nadstrankarsko stališče
SSKJ
napósled tudi napôsled prisl. (ọ̑; ȏ) knjiž. nazadnje: društvo je životarilo in naposled zamrlo / tukaj naposled ne gre za prekršek, ampak za nekaj hujšega
SSKJ
naraščájnik -a (ȃ) 
  1. 1. star. mlad človek, ki se pripravlja za določeno dejavnost, poklic: v zavodu imajo nekaj nadarjenih naraščajnikov; gledališki, lovski naraščajnik
  2. 2. nekdaj kdor je vključen v telovadno društvo in je star do osemnajst let: nastop naraščajnikov
SSKJ
národ -a stil. -óda (á, ọ́) 
  1. 1. skupnost ljudi, navadno na določenem ozemlju, ki so zgodovinsko, jezikovno, kulturno, gospodarsko povezani in imajo skupno zavest: ljudstvo se je izoblikovalo v narod; izkoriščani, neodvisni narodi / češki, slovenski narod; evropski, jugoslovanski narodi / postali smo svoboden narod s svojo državo; vezi manjšine z matičnim narodom; pravica narodov do samoodločbe / Smrt fašizmu — svobodo narodu med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 pozdrav udeležencev narodnoosvobodilnega boja; zaključek uradnih dopisov; Osvobodilna fronta (slovenskega naroda) slovenska narodnoosvobodilna organizacija, ustanovljena 27. aprila 1941
    // s prilastkom taka skupnost, za katero je značilna kaka dejavnost: Grki so pomorski narod / ekspr.: narod hlapcev, poštenjakov; narod pesnikov in mislecev
    // skupnost ljudi, ki jih druži skupen izvor, skupna preteklost, podoben jezik, običaji; ljudstvo: vpadi barbarskih narodov / nomadski, pastirski narodi / preseljevanje narodov v 6. stoletju
  2. 2. v nekaterih družbenih ureditvah večinski, zlasti socialno nižji družbeni sloji: narod je trpel lakoto, mogočniki pa so se zabavali; pesmi je nabral med narodom / izrazi so vzeti iz naroda / nizki, preprosti narod
  3. 3. ed., nižje pog. ljudje, ljudstvo: poglej, koliko naroda je prišlo / tepla sta se, narod pa se je zabaval gledalci, opazovalci
  4. 4. publ. država: odnosi med narodi
    ● 
    Organizacija združenih narodov organizacija velike večine držav, katere cilj je krepiti sodelovanje med narodi in ohraniti mir na svetu; ekspr. staro Avstrijo so imenovali ječo narodov državo, v kateri so nekateri narodi zatirani; publ. pomlad narodov leto 1848 v stari Avstriji, ko so nenemški narodi zahtevali svoje narodne pravice; publ. vrata narodov naravni prehodi med gorovji, skozi katere so potovala ljudstva, zlasti iz Azije v Evropo; red zaslug za narod z zlato zvezdo visoko jugoslovansko odlikovanje za družbenopolitične in vojaške zasluge
    ♦ 
    antr. hamitski, semitski narodi; jur. zbor narodov od 1953 do 1974 zbor (zvezne skupščine) za varstvo enakopravnosti narodov Jugoslavije; zgod. Društvo narodov po prvi svetovni vojni ustanovljena organizacija večjega števila držav, katere cilj je bil krepiti sodelovanje med narodi in ohraniti mir na svetu
SSKJ
národnoobrámben -bna -o prid. (á-ȃ) nanašajoč se na obrambo, ohranitev naroda: narodnoobrambna organizacija; narodnoobrambno društvo / narodnoobrambni članki
SSKJ
naturíst -a (ȋ) pristaš naturizma: ideje, težnje naturistov
// nudist: društvo naturistov / plaža za naturiste
Število zadetkov: 226