Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
zalédje -a s (ẹ̑) 
  1. 1. področje za fronto: odnesti ranjence v zaledje; vojno so preživeli v zaledju; pretrgati sovražnikovim enotam zvezo z zaledjem; zaledje in fronta / poveljnik zaledja
  2. 2. področje, navadno okoli kakega središča, ki temu središču omogoča določeno dejavnost, obstajanje: mesto z zaledjem; zveza med pristaniščem in zaledjem / gospodarsko, surovinsko, turistično zaledje
  3. 3. publ. kar sestavljajo ljudje, ki podpirajo, omogočajo dejavnost, obstajanje koga: naše zaledje so kmetje; društvo, klub nima množičnega, širokega zaledja; imeti zaledje v študentih / zahteve političnega zaledja
  4. 4. publ., navadno s prilastkom kar obstaja za čim kot njegova opora, osnova: duhovno zaledje reformacije; idejno, politično zaledje
SSKJ
zasédati -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) 
  1. 1. s sédanjem ali sedênjem delati, da kaj ni na razpolago za koga drugega: gledalci zasedajo svoje prostore / ded je zasedal edini naslanjač
  2. 2. s svojo prisotnostjo delati, da kak prostor, kraj ni na razpolago za koga ali kaj drugega: te prostore zaseda športno društvo / skoraj pol sobe zaseda peč zavzema
  3. 3. s svojim prihodom, z naselitvijo delati, da kak kraj, področje ni na razpolago za koga drugega: tujci zasedajo posestva izseljenih kmetov
  4. 4. navadno z bojem spravljati tuje ozemlje pod svojo oblast: armada zaseda sosednjo državo / general zaseda utrdbo za utrdbo / četa zaseda nove položaje
  5. 5. biti na kakem mestu, položaju v organizaciji: vedno več delovnih mest zasedajo strokovnjaki / zaseda odgovoren položaj
  6. 6. žarg., gled. dajati, dodeljevati komu vlogo: žal te igralke umetniško vodstvo več ne zaseda / v gledališču so ga zasedali kot komika
  7. 7. publ. imeti zasedanje, zasedanja: kongres, zbor zaseda; zasedati v dvorani / zasedati za zaprtimi vrati
SSKJ
zasnováti -snújem dov., zasnovál (á ú) 
  1. 1. sestaviti, ustvariti kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki: zasnovati govor, poročilo; zasnovati obliko modela
  2. 2. narediti, izdelati osnovni, temeljni načrt za kaj, osnutek česa: to napravo je zasnoval že pred leti; plakat je zasnoval znani oblikovalec / zasnovati program socialne reforme
  3. 3. publ. postaviti, utemeljiti: zasnoval je svoj nauk o prostoru; svojo teorijo je zasnoval na izsledkih predhodnikov
  4. 4. knjiž. ustanoviti: zasnovati društvo, podjetje
    zasnováti se nastati, pojaviti se v začetni, nedokončni obliki: v glavi se mu je zasnoval načrt
    zasnován -a -o: slabo zasnovan roman; na tradiciji zasnovana vzgoja
SSKJ
zaživéti -ím dov., zažível (ẹ́ í) 
  1. 1. s prislovnim določilom začeti živeti tako, kot izraža določilo: ko so otroci zrasli, je družina bolje zaživela; zaživeti sproščeno, veselo; na starost bi rad zaživel umirjeno / ekspr. umrla je, preden je polno zaživela
  2. 2. vzbuditi občutek, kot da bi bil živ: ob obujanju spominov jima je prijatelj zaživel pred očmi / ekspr. pokrajina na sliki je zaživela
  3. 3. ekspr. začeti delovati: brez njegove zavzetosti društvo ne bi zaživelo; v tistem času je zaživelo več smučarskih klubov
    // začeti potekati v večjem obsegu, bolj intenzivno: delo na kulturnem področju je zaživelo; vse načrtovane dejavnosti na šoli niso zaživele
  4. 4. ekspr. postati živahen, dejaven: ob glasbi so zaživeli; v veseli družbi je še sam zaživel; s pomladjo je spet zaživel / njen obraz zaživi ob misli na domače / ob njegovem nastopu je dvorana zaživela / pogovor ni mogel zaživeti
    // s pojavitvijo navadno večjega števila premikajočih se ljudi postati razgiban, živahen: ob sobotah trg zaživi; zjutraj ulice zaživijo
  5. 5. redko postati (ponovno) živ; oživeti: spomladi narava spet zaživi
    ●     knjiž. on zna zaživeti s sočlovekom se zna vživeti vanj; ekspr. grmovje je v temi zaživelo v njem se je začelo nekaj gibati, premikati; knjiž. slovenski jezik je v Prešernovi poeziji zaživel z vso samoniklo močjo v Prešernovi poeziji se je pokazala vsa izrazna moč slovenskega jezika; ekspr. glavni liki romana ne zaživijo niso prepričljivi; redko veliko let je že minilo, odkar so na svetu zaživeli ljudje začeli živeti; zastar. z lahkomiselnim življenjem je zaživel dober glas zapravil
SSKJ
združeváti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. delati, da pride kaj skupaj na eno mesto: združevati knjige po avtorjih in strokah / združevati na enem mestu
    // delati, da pride kaj skupaj sploh: pri šivanju združujemo kose blaga; stroj, ki združuje vlakna / združevati v snope; združevati konce vrvi z vozli
    // delati, povzročati, da pride do stika med moškimi in ženskimi spolnimi organi: združevati samce in samice / spolno združevati
  2. 2. delati, da iz dveh ali več samostojnih enot nastane nova, večja enota: združevati občine / združevati njive in travnike / združevati besede v stavke / združevati ovce v trope
    // delati, da kaj postane sestavni del večje enote: združevati samostojne delavnice z osrednjim obratom / dogovor združuje države v gospodarsko skupnost
  3. 3. delati iz več delov, enot novo enoto, celoto: združevati člene pravilnika, ki se preveč ponavljajo
  4. 4. biti, nahajati se med čim in to povezovati: stavbi združuje pokrit hodnik; ceste in proge združujejo pokrajine in naselja
  5. 5. biti skupen vsem delom kake celote: združuje jih jezik; pesmi združuje ista tematika
    // notranje, čustveno povezovati: ta ideja ljudi združuje; skupno trpljenje najbolj združuje / skrb za otroke združuje starše in učitelje
  6. 6. imeti kaj kot svoj sestavni del: društvo je združevalo napredne dijake / ta del motorja združuje najvažnejše dele
  7. 7. delati, da kaj poteka, se dogaja skupaj s čim drugim: občne zbore združujejo z zabavami / združevati prijetno s koristnim
  8. 8. imeti, vsebovati obenem: kritika mora združevati pravičnost in ostrino / združeval je lepoto in duhovitost; v svojem značaju združuje plemenite lastnosti
    ●     država v svojih mejah združuje različne narode v državi so, živijo; publ. sindikat združuje nekaj tisoč članov ima; ekspr. kako združuje poklic igralca s tako brezčutnostjo kako je kot igralec lahko tako brezčuten
    ♦     čeb. združevati čebelje družine; jur. združevati delo vzpostavljati razmerja v delovnem procesu
    združeváti se 
    1. 1. postajati sestavni del večje enote: predmestna naselja se združujejo z mestom
      // prihajati prostorsko v neposreden stik: na tem mestu se kabla združujeta / v daljavi se nebo združuje z morjem
    2. 2. iz dveh ali več samostojnih enot nastajati nova, večja enota: podjetji se združujeta / glasovi so se združevali v melodijo
    3. 3. začenjati delati, delovati skupaj zaradi skupnih ciljev, koristi: kmetje se združujejo z delavci; gospodarsko, poslovno, strokovno se združevati / politično se združevati v stranke
    4. 4. imeti spolni odnos: ti dve pasmi se ne združujeta / spolno, telesno se združevati
    združujóč -a -e: združujoč se v društva, gojiti ljudske običaje; v jate združujoči se ptiči; združujoče lastnosti
SSKJ
životáriti -im nedov. (á ȃ) nav. ekspr.  
  1. 1. živeti v pomanjkanju materialnih ali duhovnih dobrin: ko se je zaposlil, ni več životaril; životari v hribovski vasi / bolj životari, kot živi
    // živeti s slabotnimi, komaj zadostnimi življenjskimi močmi: životari bolan za rakom / na dvorišču životari nekaj lip
  2. 2. živeti brez višjih duševnih, duhovnih dejavnosti: v svojem udobju je životaril dalje / životariti v samozadovoljstvu / z notranjim predmetom životari svoje nepomembno življenje
  3. 3. obstajati brez moči za uresničevanje kakih pomembnejših dejanj: društvo je še nekaj časa životarilo; današnje gledališče le životari
SSKJ
akadémiški -a -o prid. (ẹ́) zastar. akademski: akademiški študij / akademiško društvo
SSKJ
antropolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antropologijo: antropološki inštitut / antropološka študija / antropološko društvo
SSKJ
balónar -ja m (ọ̑) šport. športnik, ki leta z balonom: balonarja sta se dvignila tisoč metrov / društvo balonarjev
SSKJ
brátovščina -e ž (á) 
  1. 1. ekspr. druščina, družba: zašel je v čudno bratovščino; pivska, vesela bratovščina / zelena bratovščina lovci
  2. 2. cerkveno društvo z nabožnimi ali dobrodelnimi nalogami: vpisati se v bratovščino; v procesiji so šli člani cerkvenih bratovščin / bratovščina sv. Krištofa
    ●     piti bratovščino s kom začeti se tikati, navadno po ustaljenem obredu
SSKJ
cirílmetódijski -a -o prid. (ȋ-ọ́) nanašajoč se na slovanska apostola Cirila in Metoda: cirilmetodijske ideje / cirilmetodijske šole nekdaj šole, ki jih je ustanavljala narodnoobrambna Družba sv. Cirila in Metoda; cirilmetodijsko obdobje druga polovica 9. stoletja
// Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov
SSKJ
čitálnica -e ž (ȃ) 
  1. 1. večja soba, namenjena za branje: časopisna čitalnica je odprta vsak dan; javna čitalnica; čitalnica Narodne in univerzitetne knjižnice
  2. 2. v drugi polovici 19. stoletja narodnokulturno društvo: vpisati se v čitalnico; ustanavljanje čitalnic / prireditev v čitalnici v prostoru tega društva
SSKJ
člán -a m (ȃ) kdor je vključen v kako skupnost, organizacijo: biti član sindikata; izvoliti, pridobiti, sprejeti nove člane; vpisati se med člane; član odbora, partije / podporni, redni, ustanovni član društva / častni član; dopisni član akademije znanosti in umetnosti
♦ šport. kdor je vključen v športno društvo in ima določeno starost
// vsaka izmed oseb, ki sestavljajo zaključeno skupino: ožji družinski člani; člani delovnega kolektiva; potniki in člani posadke
SSKJ
depandánsa -e ž (ȃ) stranska stavba hotela, spadajoča h glavni stavbi: hotelu so prizidali depandanso; vse sobe v glavnem hotelu in depandansi so zasedene
// podružnični objekt, zlasti gostinski: večja gostinska podjetja gradijo depandanse v turistično zanimivih krajih; planinsko društvo je odprlo depandanso v preurejeni kmečki hiši
SSKJ
dèskar -ja [dəs] m (ə̏) šport. kdor stoji na jadralni deski in se vozi po vodi: deskar se bliža obali / društvo deskarjev
SSKJ
déte -ta s (ẹ́) knjiž. deček ali deklica v prvih letih življenja; otrok: dete je zajokalo, zaspalo; njena hčerkica je prisrčno dete; bolno dete; joka kot majhno dete
// človeški potomec v odnosu do staršev: imela sta eno samo dete; roditi dete; vznes. nosila je dete pod srcem / občinsko dete nekdaj otrok brez staršev, za katerega skrbi občina
● ekspr. to društvo je mrtvorojeno dete ne bo obstalo, se ne bo uveljavilo
♦ rel. božje Dete Kristus kot otrok
SSKJ
dobrotvóren -rna -o prid. (ọ̄) knjiž., redko dobrodejen, blagodejen: objela ga je dobrotvorna senca
// zastar. dobrodelen: dobrotvorno društvo
SSKJ
drúščina -e ž (ú) 
  1. 1. skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zlasti zabava: hoditi z druščino okrog; glasna, prijetna, vesela druščina; dobra, slaba druščina; druščina fantov in deklet; vodja druščine / zahajati v druščino
    // prisotnost koga, zlasti zaradi zabave: ne mara druščine, najraje je kar sam; ogibala se je fantovske druščine; biti komu za druščino; hrepenela je po njegovi druščini
    ●     dela mu druščino je z njim, da ni sam
  2. 2. zastar. društvo, organizacija: zbirališče tajnih druščin
SSKJ
gimnástičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na gimnastiko, telovaden: začeti z gimnastičnimi vajami; gimnastično orodje / gimnastično društvo
SSKJ
hortikultúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na hortikulturo: hortikulturna dejavnost / hortikulturno društvo / hortikulturni inženir
Število zadetkov: 216