Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
privatizírati -am dov. in nedov. (ȋ) nav. ekspr.
družbeno, kolektivno spremeniti v zasebno: privatizirati banke, podjetja; privatizirati dobiček; privatizirati gospodarstvo, zdravstvo; privatizirati državno premoženje / privatizirati kadrovsko politiko / skupina študentov je časopis privatizirala
    privatizírati se 
    omejiti se na zasebno življenje: popolnoma se je privatiziral
    privatizíran -a -o:
    privatizirana banka, družba; privatizirano gospodarstvo, podjetje, premoženje
SSKJ²
puritánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na puritance ali puritanstvo: puritanske ideje / puritanska družba, vzgoja
SSKJ²
razčlovéčiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
odvzeti, odstraniti človeške vrednote, dostojanstvo: potrošniška miselnost človeka razčloveči / razčlovečiti odnose med ljudmi / delo ob tekočem traku lahko človeka razčloveči
    razčlovéčen -a -o:
    razčlovečen človek; razčlovečena družba
SSKJ²
razkristjániti -im dov. (á ȃ)
narediti, da kaj ni več krščansko: razkristjaniti prebivalstvo; v novem okolju so se hitro razkristjanili / razkristjaniti deželo
    razkristjánjen -a -o:
    razkristjanjena družba
SSKJ²
razpásti -pádem dov., stil. razpàl razpála (á ā)
1. preiti v dele, kose: kamen, led pod udarci razpade; stol je razpadel; trdnjava, zidovje razpade / po očetovi smrti je posestvo razpadlo na, v več delov
2. preiti v svoje sestavine: odmrle rastline razpadejo; truplo razpade, zastar. se razpade
// kem. preiti v enostavne spojine ali elemente: organska snov v zemlji razpade; dušikov dioksid razpade v dušikov oksid in kisik
3. prenehati obstajati, opravljati svojo dejavnost zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti: država, vojska razpade; društvo je kmalu razpadlo / družinsko življenje je razpadlo
♦ fiz. atomsko jedro razpade
    razpádel -dla -o:
    ostanki razpadlega planeta; stara, razpadla hiša; njihova družba je kmalu razpadla; truplo je že razpadlo
SSKJ²
razplastíti -ím in razplástiti -im dov., razplástil (ī í; ā ȃ)
knjiž. razdeliti na plasti: veter je razplastil meglo / uprizoritev so razplastili na več jasno ločenih plasti / gospodarski razvoj je razplastil kmečko prebivalstvo razslojil
    razplastèn in razplaščèn -êna -o in razplásten -a -o:
    razplastena družba
SSKJ²
razréden -dna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na razred:
a) učenci izdajajo svoj razredni časopis / razredni učiteljski zbor; razredna skupnost; razredna ura ura za reševanje problemov razredne skupnosti
♦ šol. razredni izpit izpit iz snovi, predpisane za en razred; razredni pouk pouk v nižjih razredih osnovne šole, pri katerem poučuje v isti skupini učencev en učitelj vse predmete ali večino predmetov; razredni učitelj
b) razredni boj; razredni cilji, interesi; ekspr. razredni sovražnik; razredna družba; razredna ideologija; razredna pripadnost, zavest; razredna nasprotja
    razrédno prisl.:
    razredno opredeljeni cilji; razredno zaveden
SSKJ²
razveseljeváti -újem nedov. (á ȗ)
delati, povzročati, da postane kdo vesel: razveseljevati otroke / ekspr. ptičje petje mu je razveseljevalo uho
    razveseljeváti se star.
    zabavati se: družba se je razveseljevala na vrtu
    razveseljujóč -a -e:
    razveseljujoče igre; srce razveseljujoče petje
SSKJ²
razvíti -víjem dov. (í)
1. narediti, da kaj preneha biti
a) zavito: razviti knjigo, paket; razviti v papir zavit kruh
b) navito: razvil je dva metra žice s koluta; sukanec se je razvil
c) zvito: razviti lepak, trak; otroci so razvili zastavice in mahali z njimi / razviti jadra / razviti prejo
2. spremeniti, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: razviti gospodarstvo, znanost; to vrsto slikarstva so visoko razvili; jezik se je v zadnjem stoletju zelo razvil; gospodarsko, kulturno se razviti / umetnik je razvil svoj stil / razviti osebnost; razvila je vse svoje sposobnosti / model, stroj so še razvili izpopolnili / razviti moderen tehnološki postopek
// narediti, da kaj začne obstajati v veliki meri in se čim bolj uveljavi: razviti društveno dejavnost; razvili so močno propagando
3. povezano pojasniti, prikazati kaj v popolnejši, natančnejši obliki: v knjigi je svoje misli, teze logično razvil; na kongresu so razvili svoj program
4. z rastjo doseči nastanek česa: solata razvije cvet, seme; ta rastlina razvije močne korenine
5. fot. osvetljen film ali fotografski papir obdelati s kemikalijami in tako posnetek narediti viden: razviti film, rentgenske plošče; vseh slik še ni razvil
● publ. ta avtomobil razvije veliko hitrost doseže; društvo je tedaj tudi razvilo prapor dobilo, prevzelo; ekspr. ladja je pravkar razvila jadra odplula; na novo odkritem otoku so razvili svojo zastavo v znamenje svoje navzočnosti, oblasti na otoku so izobesili, namestili svojo zastavo
♦ mat. razviti funkcijo v vrsto zapisati funkcijo v obliki vrste; šah. razviti figure postaviti jih z osnovnih polj na polja proti središču šahovnice
    razvíti se 
    1. postopno se spremeniti, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: pri sesalcih so se možgani zelo razvili; nekateri organi se bolj razvijejo kot drugi / naselje se je razvilo v močno trgovsko mesto
    // preiti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: bolezen se je hitro razvila / prijateljski odnosi med državama so se razvili in okrepili
    2. postati večji, močnejši, zrelejši: dekleti sta se lepo razvili; v tem letu se je precej razvil
    // dobiti dokončno podobo: hitro, zgodaj se je razvila / fant se je razvil v moža / čas, v katerem se rastlina, žival razvije / ob skrbni negi se je mladič le razvil zrastel, dorastel
    3. s prislovnim določilom začeti obstajati kot rezultat določenega procesa, dogajanja: na poškodovanem mestu se je razvilo novo tkivo; na površini sira se razvije prevleka / dvojčka se lahko razvijeta iz enega jajčeca; iz bube se razvije metulj / ta mesta so se razvila v srednjem veku / slovanski jeziki so se razvili iz istega jezika / iz njega se bo razvil dober igralec, športnik / publ. ob eksploziji se razvije visoka temperatura se sprosti, nastane
    4. z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: razvila se je zelo živahna razprava; pogovor se ni mogel prav razviti / zabava se je razvila v bučno razgrajanje
    5. voj. prerazporediti se iz strnjene skupine v razpotegnjeno, navadno po širini: četa se je razvila po obronku gozda; razviti se v dolgo kolono / razviti se v strelce
    ●     ni mogel verjeti, da so se stvari tako razvile da se je zgodilo tako, kot se je
    razvít -a -o:
    razviti diapozitivi; takrat jezik še ni bil dovolj razvit; zavoj je ostal razvit na mizi; gospodarsko, industrijsko, kulturno razvite države; tehnično visoko razvita družba; spolno razvita samica; razvita tehnologija; bila je zelo razvita; nižje razvita bitja; pravilno razvito zobovje; telesno, umsko razvit
    ♦     ekon. razvita država država z visokim narodnim dohodkom; mat. razvita oblika funkcije oblika, zapis funkcije, v katerem je odvisna spremenljivka sama na eni strani enačbe; sam.: prepad med razvitimi in nerazvitimi
SSKJ²
reificírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. narediti kaj nematerialnega, duhovnega za predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači; popredmetiti, postvariti: reificirati duhovne vrednote / reificirati odnose med ljudmi / reificirati človeka
    reificíran -a -o:
    reificirana družba; reificirana moč
SSKJ²
ríba -e ž (í)
1. vodna žival, ki diha s škrgami in se premika s plavutmi: v potoku plavajo ribe; riba se je ujela na trnek; loviti ribe; ploščata, rdečkasta, spolzka riba; gojenje, pogin, predelava rib; jate, vlaki rib; molči, plava kot riba; to potrebujem kot riba vodo zelo; premetaval se je kot riba na suhem, v mreži; gladek, nem, zdrav kot riba / čistiti, otrebiti ribe; peči ribe; konzervirane, sveže, užitne ribe / jesti ribe; pog. iti v gostilno na ribe / akvarijske, morske, rečne, sladkovodne ribe; leteče ribe z zelo povečanimi prsnimi plavutmi, ki se lahko premikajo, letajo nad vodno gladino / kit je največja morska riba morski sesalec
2. ekspr., navadno s prilastkom oseba, ki ima v kaki organizaciji, dejavnosti, zlasti negativni, pomen, vlogo, kot jo določa prilastek: pri kontroli so ujeli nekaj mednarodnih rib; velike ribe se obdavčenju izognejo
3. meso z zunanjega dela govejega plečeta brez kosti: razrezati ribo v zrezke / plečna riba
// meso s svinjskega hrbta brez kosti: pripraviti ribo kot pečenko
4. kdor je rojen v astrološkem znamenju rib: ribe so intuitivne in optimistične; samske, vezane ribe
● rojen je v znamenju ribe v času od 19. februarja do 20. marca; ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat in ribam gost je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat in ribam gost bi umrli, se ubili; ekspr. to je mrzlokrvna riba (spolno) hladna ženska; ekspr. kakšna računarska riba si hladen, brezčustven človek; počutiti se kot riba na suhem neugodno, slabo, v vodi ugodno, prijetno; riba mora plavati (trikrat: v vodi, v olju in v vinu) kadar se jedo ribe, se pije vino; velike ribe male žro močnejši zatirajo slabotnejše; preg. riba pri glavi smrdi če je kaka skupnost, družba slaba, je treba krivdo iskati med vodilnimi, odgovornimi ljudmi
♦ astron. Ribi dvanajsto ozvezdje živalskega kroga; etn. riba faronika po ljudskem verovanju bitje v obliki ribe, ki nosi na hrbtu svet; gastr. bela riba morska riba boljše vrste; plava riba morska riba navadno slabše vrste; rib. ribe prijemajo; tisk. riba znak, črka neustreznega tipa v stavku; zool. električne ribe ribe, ki v telesu ustvarjajo električno napetost; riba selivka riba, ki se ob drsti seli
SSKJ²
rodôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na rod: rodovne značilnosti njegovega obraza / rodovno posestvo / rodovno ime pri starih Rimljanih del imena, ki označuje rod / vzbujati v ljudeh zavest rodovne skupnosti / rodovno ime rastline, živali / rodovni poglavar; rodovna skupnost; razpad rodovne ureditve; rodovno-plemenska družba
♦ agr. rodovna knjiga rodovniška knjiga; filoz. rodovni pojem pojem, ki obsega določene vrstne pojme; zgod. rodovno plemstvo v pozni rodovno-plemenski družbi plemstvo na začetni razvojni stopnji, ko je položaj vojaških starešin postal deden
SSKJ²
rokovnjáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na rokovnjače: rokovnjaški jezik / rokovnjaška družba / fantovo rokovnjaško vedenje
♦ tur. rokovnjaški tabor folklorna prireditev s prikazovanjem življenja rokovnjačev
SSKJ²
sámoupravljálen -lna -o prid. (ȃ-ȃ)
knjiž. samoupraven, samoupravljavski: uveljavljanje samoupravljalnih funkcij / samoupravljalni sistem / samoupravljalna družba
SSKJ²
sámouprávljati -am nedov. (ȃ-á)
kot član delovne ali kake druge skupnosti samostojno neposredno ali posredno odločati pri upravljanju skupnih zadev: uspešno samoupravljati
    sámoupravljajóč -a -e:
    samoupravljajoča se družba
SSKJ²
sámozadôsten -tna -o prid. (ȃ-ó)
knjiž. ki zadostuje, je zadosten samemu sebi: to je samozadosten človek / njegovo samozadostno, sebično življenje / samozadostna družba / težnje po samozadostnem gospodarjenju gospodarjenju, ki zadovoljuje svoje potrebe sámo
SSKJ²
sedánji -a -e [tudi sədanji] prid. (ā)
ki je v sedanjosti: umetnost sedanjega časa; sedanji običaji; sedanji pomen tega simbola / njegov sedanji položaj je negotov; sedanja stopnja gospodarskega razvoja; iskati izhod iz sedanjega stanja / sedanji upravitelj; s sedanjim stanovanjem je zadovoljen / sedanja družba, mladina
♦ jezikosl. sedanji čas čas za izražanje sedanjega dejanja ali oblika za tako izražanje; sedanji pogojnik
SSKJ²
seksístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na seksiste ali seksizem: seksistični stereotipi; seksistična izjava, opazka; seksistično mišljenje / seksistična družba
SSKJ²
sekularizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. povzročiti, da kaj izgubi verski, cerkveni značaj: sekularizirati šolstvo
// pravn., zgod. spremeniti cerkveno premoženje v posvetno, državno: sekularizirati cerkveno posest
    sekularizíran -a -o:
    sekularizirana družba
SSKJ²
skúpnost -i ž (ū)
1. kar je sestavljeno iz več ljudi, ki jih družijo, povezujejo skupne lastnosti, potrebe, cilji, in tvori celoto: pripadati skupnosti; odnos posameznika do skupnosti; čuti se izločenega iz skupnosti; biti vključen v skupnost; delati, živeti v skupnosti; biti član skupnosti / delovna skupnost vsi člani delovne organizacije; družinska skupnost; jezikovna, narodna skupnost; organizirana, samoupravna skupnost; politična skupnost; razredna, šolska skupnost; vaška skupnost; verska skupnost; zakonska skupnost / publ. skupnost je mnogo storila v boju proti alkoholizmu družba
// kar je sestavljeno iz več medsebojno povezanih enakovrednih enot, ki tvorijo celoto: skupnost različnih živalskih in rastlinskih vrst
2. skupina ljudi, organizirana za zadovoljevanje določenih splošnih družbenih potreb: ustanoviti skupnost; organizirati se v skupnost / družbenopolitična skupnost v kateri prebivalci določenega območja usklajujejo in uresničujejo z ustavo in s statutom določene skupne interese in opravljajo funkcijo oblasti; krajevna skupnost enota, navadno kot del občine, v kateri prebivalci naselja, dela naselja ali več povezanih naselij uresničujejo določene skupne interese; samoupravna interesna skupnost v socializmu v kateri delovni ljudje določene dejavnosti in uporabniki te dejavnosti usklajujejo skupne interese
3. navadno s prilastkom organizirana skupina med seboj sodelujočih ustanov, delovnih organizacij, ki opravljajo podobne, sorodne dejavnosti: skupnost proizvajalcev železa; skupnost slovenskih muzejev / gospodarska, poslovna skupnost / Evropska gospodarska skupnost
4. lastnost skupnega: skupnost jezika kot značilnost naroda; druži jih skupnost zgodovinske usode
♦ pravn. delovna skupnost v socializmu del delovne organizacije, ki opravlja dela skupnega pomena za več temeljnih ali delovnih organizacij, za družbenopolitične in interesne skupnosti in druge organizacije
Število zadetkov: 334