getoizírati -am in getizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. prisiljevati družbeno skupino, da živi na določenem območju izolirana od drugih družbenih skupin, navadno v slabih razmerah: Vlada se je odločila, da priseljencev ne bomo getoizirali, temveč jih bomo nastanili enakomerno, po celi državi
2. povzročati, da kdo, kaj obstaja, deluje na izoliranem (družbenem) prostoru, zlasti z namenom omejiti, zmanjšati njegovo družbeno vlogo: Upam, da ljudje ne bodo takoj nasedli neutemeljenim očitkom, da je zakonski predlog ksenofobičen in da skuša getoizirati slovenščino E ↑géto
Zadetki iskanja
Slovar novejšega besedja
SNB
SNB
drúžbenostni -a -o prid. (ȗ)
ki je v zvezi z družbenostjo: družbenostno preživetje E (↑)drúžbenost
ki je v zvezi z družbenostjo: družbenostno preživetje E (↑)drúžbenost
- drúžbenostno jezikoslôvje -ega -a s (ȗ, ȏ)
jezikoslovna veja, ki raziskuje družbeno razsežnost jezikovnih pojavov; sociolingvistikaSSKJ: Vsak jezikovni pojav se da obravnavati tudi s stališča družbenostnega jezikoslovja
SNB
obróbniSSKJ -a -o prid. (ọ̄)
- obróbna skupína -e -e ž (ọ̄, í)
ljudje, ki niso vključeni v družbeno dogajanje, življenje; margina (2), marginala (2): Ravno Slovenci, ki do leta 1991 nikoli niso imeli svoje države, bi morali imeti malo več občutka, razumevanja in strpnosti za obrobne skupine in manjšine
SNB
trétjiSSKJ -a -e štev. (ẹ́)
- trétje okó -ega očésa s (ẹ́, ọ̑ ẹ̑) v indijski filozofiji
šesta čakra v sredini čela med obrvmi, ki ima ob aktiviranju sposobnost jasnovidnosti, telepatije, vizualizacije in povezave z duhom: Ljudje z izrazito razvitim tretjim očesom naj bi zmogli videti prihodnost ali brati misli ljudi
- trétje življênjsko obdóbje -ega -ega -a s (ẹ́, ē, ọ̑)
življenjsko obdobje, ki se navadno začne z upokojitvijo posameznika: festival za tretje življenjsko obdobje; univerza za tretje življenjsko obdobje; Človek v tretjem življenjskem obdobju preprosto potrebuje družbeno skrb, saj mu to omogoča zdravo, vitalno življenje ter aktivno udejstvovanje v družbi
SNB
džankizácija -e ž (á) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
proces, v katerem uživalec mamil zaradi prevzemanja določenega načina življenja pade na družbeno dno: V karieri uživalca so številne stopnje: od prve ponudbe in eksperimentiranja do medenih mesecev, ki so najslajši in trajajo ponavadi od šest do 12 mesecev, do odvisnosti, zasvojenosti in džankizacije E ↑džánki
proces, v katerem uživalec mamil zaradi prevzemanja določenega načina življenja pade na družbeno dno: V karieri uživalca so številne stopnje: od prve ponudbe in eksperimentiranja do medenih mesecev, ki so najslajši in trajajo ponavadi od šest do 12 mesecev, do odvisnosti, zasvojenosti in džankizacije E ↑džánki
SNB
getoizácija -e in getizácija -e ž (á)
1. izolacija družbene skupine od drugih družbenih skupin: Menim, da getoizacija Romov v romska naselja ni ustrezna rešitev bivalnih razmer romske populacije
2. omejevanje koga, česa na izoliranem (družbenem) prostoru, zlasti z namenom omejiti, zmanjšati njegovo družbeno vlogo: getoizacija Cerkve; poskus getoizacije slovenščine; Burska elita se pritožuje, da vladajoči ANC načrtno spodbuja vsesplošno prevlado angleščine in getoizacijo njihovega jezika E ↑getoizírati
1. izolacija družbene skupine od drugih družbenih skupin: Menim, da getoizacija Romov v romska naselja ni ustrezna rešitev bivalnih razmer romske populacije
2. omejevanje koga, česa na izoliranem (družbenem) prostoru, zlasti z namenom omejiti, zmanjšati njegovo družbeno vlogo: getoizacija Cerkve; poskus getoizacije slovenščine; Burska elita se pritožuje, da vladajoči ANC načrtno spodbuja vsesplošno prevlado angleščine in getoizacijo njihovega jezika E ↑getoizírati
SNB
homeostáza -e ž (ȃ)
1. biol. stanje organizma, v katerem fiziološki procesi tečejo optimalno: psihofizična homeostaza; vzdrževanje homeostaze; Če človeško telo preveč odstopa od homeostaze, je ves človeški organizem v nevarnosti
2. stanje skladnosti: Recept, kako vzpostaviti družbeno homeostazo oziroma stabilnost, nikakor ni preprost E ← nem. Homöostase, agl. homeostasis iz gr. hómoios 'enak, podoben' + stásis 'stanje'
1. biol. stanje organizma, v katerem fiziološki procesi tečejo optimalno: psihofizična homeostaza; vzdrževanje homeostaze; Če človeško telo preveč odstopa od homeostaze, je ves človeški organizem v nevarnosti
2. stanje skladnosti: Recept, kako vzpostaviti družbeno homeostazo oziroma stabilnost, nikakor ni preprost E ← nem. Homöostase, agl. homeostasis iz gr. hómoios 'enak, podoben' + stásis 'stanje'
SNB
karkolízem -zma m (ī)
vseenost, ravnodušnost, brezbrižnost: Karkolizem je simbol današnjega potrošniškega časa, v katerem je vsako družbeno ali politično udejstvovanje motnja v vsakodnevnem proizvajanju in rabi gmotnih dobrin E (↑)kàrkóli
vseenost, ravnodušnost, brezbrižnost: Karkolizem je simbol današnjega potrošniškega časa, v katerem je vsako družbeno ali politično udejstvovanje motnja v vsakodnevnem proizvajanju in rabi gmotnih dobrin E (↑)kàrkóli
SNB
lastníniti -im nedov. in dov. (í ȋ)
1. spreminjati družbeno lastnino v kako drugo obliko lastnine, zlasti zasebno: Podjetja, ki so se lastninila z javno ponudbo delnic, zakonodaja zavezuje, da uvrstijo delnice na borzo
2. pridobivati kaj s postopkom lastninjenja: Vsi v Sloveniji niso bili najemniki stanovanj in niso lastninili stanovanj po stanovanjskem zakonu
3. nedov. ekspr. vesti se, delovati kot lastnik dobrin: Država si je z zakonom o vodah začela lastniniti vodo E (↑)lastnína
1. spreminjati družbeno lastnino v kako drugo obliko lastnine, zlasti zasebno: Podjetja, ki so se lastninila z javno ponudbo delnic, zakonodaja zavezuje, da uvrstijo delnice na borzo
2. pridobivati kaj s postopkom lastninjenja: Vsi v Sloveniji niso bili najemniki stanovanj in niso lastninili stanovanj po stanovanjskem zakonu
3. nedov. ekspr. vesti se, delovati kot lastnik dobrin: Država si je z zakonom o vodah začela lastniniti vodo E (↑)lastnína
SNB
margína -e ž (ȋ)
1. rob, obrobje družbenega ali kulturnega dogajanja, življenja; marginala (1): družbena margina; politična margina; Vesela sem, ker so me nekateri dramatiki pripoznali kot svojo, čeprav si želim ostati na margini
2. ljudje, ki niso vključeni v družbeno dogajanje, življenje; marginala (2), obrobna skupina: Razvojni program sem izdelal z namenom, da bi lokacijo kulturnega centra odprli in jo napravili dostopno za vso publiko: otroke in odrasle, elito in margino E ← lat. margo, rod. marginis, 'rob, meja'
1. rob, obrobje družbenega ali kulturnega dogajanja, življenja; marginala (1): družbena margina; politična margina; Vesela sem, ker so me nekateri dramatiki pripoznali kot svojo, čeprav si želim ostati na margini
2. ljudje, ki niso vključeni v družbeno dogajanje, življenje; marginala (2), obrobna skupina: Razvojni program sem izdelal z namenom, da bi lokacijo kulturnega centra odprli in jo napravili dostopno za vso publiko: otroke in odrasle, elito in margino E ← lat. margo, rod. marginis, 'rob, meja'
SNB
marginála -e ž (ȃ)
1. rob, obrobje družbenega ali kulturnega dogajanja, življenja; margina (1): Iskrenost in boleča neposrednost travmatiziranih junakov marginale v njegovih tekstih sta obenem dovolj razorožujoče pristni, da se človek nehote vživi v izmozganega ameriškega vojnega veterana
2. ljudje, ki niso vključeni v družbeno dogajanje, življenje; margina (2), obrobna skupina: Subkultura in estetika nista le stvar marginale in outsiderjev E ← nem. Marginale iz (↑)marginálen
1. rob, obrobje družbenega ali kulturnega dogajanja, življenja; margina (1): Iskrenost in boleča neposrednost travmatiziranih junakov marginale v njegovih tekstih sta obenem dovolj razorožujoče pristni, da se človek nehote vživi v izmozganega ameriškega vojnega veterana
2. ljudje, ki niso vključeni v družbeno dogajanje, življenje; margina (2), obrobna skupina: Subkultura in estetika nista le stvar marginale in outsiderjev E ← nem. Marginale iz (↑)marginálen
SNB
marginálec -lca m, člov. (ȃ)
kdor ni vključen v družbeno dogajanje, življenje; obrobnežSSKJ: politični marginalec; Zmeraj se je počutil marginalca in zato so bili njegovi odnosi z drugimi še slabši E univerbizirano iz marginálen člôvek
kdor ni vključen v družbeno dogajanje, življenje; obrobnežSSKJ: politični marginalec; Zmeraj se je počutil marginalca in zato so bili njegovi odnosi z drugimi še slabši E univerbizirano iz marginálen člôvek
SNB
marginálka -e ž, člov. (ȃ)
ženska, ki ni vključena v družbeno dogajanje, življenje; obrobnica: Vse so odpadnice, marginalke, prepuščene same sebi E ↑marginálec
ženska, ki ni vključena v družbeno dogajanje, življenje; obrobnica: Vse so odpadnice, marginalke, prepuščene same sebi E ↑marginálec
SNB
mèdbesedílnost -i ž (ȅ-ȋ)
1. lastnost besedil, ki se kaže v različnih povezavah med njimi; intertekstualnost (1): Pojem medbesedilnost je literarno vedo soočil z novo razlago razmerij med subjektom, jezikom, literarnim besedilom in družbeno-zgodovinskim kontekstom
2. teorija, ki proučuje povezave med različnimi besedili in njihove medsebojne vplive; intertekstualnost (2): V nekem smislu se šele po Kristevi in Barthesu začenja pravi razvoj medbesedilnosti E ↑mèdbesedílni
1. lastnost besedil, ki se kaže v različnih povezavah med njimi; intertekstualnost (1): Pojem medbesedilnost je literarno vedo soočil z novo razlago razmerij med subjektom, jezikom, literarnim besedilom in družbeno-zgodovinskim kontekstom
2. teorija, ki proučuje povezave med različnimi besedili in njihove medsebojne vplive; intertekstualnost (2): V nekem smislu se šele po Kristevi in Barthesu začenja pravi razvoj medbesedilnosti E ↑mèdbesedílni
SNB
nomádka -e ž, člov. (ȃ)
1. pripadnica ljudstva, ki se seli iz kraja v kraj: Ženske, ki so živele v ustaljeni kmetijski skupnosti in so večinoma sedele, so otroka lahko večkrat odložile in ga prenehale dojiti prej kot nomadke
2. ženska, ki pogosto potuje, se seli iz kraja v kraj: Kakor v mladih letih, ko se je selila z očetom, je do današnjih dni ostala nomadka na nenehni poti s celine na celino, iz mesta v divjino in iz ene v drugo družbeno skupino E (↑)nomád
1. pripadnica ljudstva, ki se seli iz kraja v kraj: Ženske, ki so živele v ustaljeni kmetijski skupnosti in so večinoma sedele, so otroka lahko večkrat odložile in ga prenehale dojiti prej kot nomadke
2. ženska, ki pogosto potuje, se seli iz kraja v kraj: Kakor v mladih letih, ko se je selila z očetom, je do današnjih dni ostala nomadka na nenehni poti s celine na celino, iz mesta v divjino in iz ene v drugo družbeno skupino E (↑)nomád
SNB
obróbnicaSSKJ -e ž, člov. (ọ̑)
ženska, ki ni vključena v družbeno dogajanje, življenje; marginalka: Obrobnice so bile prepuščene same sebi E (↑)obróben
ženska, ki ni vključena v družbeno dogajanje, življenje; marginalka: Obrobnice so bile prepuščene same sebi E (↑)obróben
SNB
olastníniti -im dov. (í ȋ)
1. spremeniti družbeno lastnino v kako drugo obliko lastnine, zlasti zasebno: olastniniti banko; olastniniti podjetje; 64 odstotkov tovarne so olastninili z notranjim odkupom delnic, kar je bila velika motivacija za zaposlene
2. pridobiti kaj s postopkom lastninjenja: olastniniti premoženje; Pri lastninjenju velikih sistemov si ljudje pogosto postavljajo vprašanje, kateri del sistema bodo s svojim certifikatom olastninili E ↑lastníniti
1. spremeniti družbeno lastnino v kako drugo obliko lastnine, zlasti zasebno: olastniniti banko; olastniniti podjetje; 64 odstotkov tovarne so olastninili z notranjim odkupom delnic, kar je bila velika motivacija za zaposlene
2. pridobiti kaj s postopkom lastninjenja: olastniniti premoženje; Pri lastninjenju velikih sistemov si ljudje pogosto postavljajo vprašanje, kateri del sistema bodo s svojim certifikatom olastninili E ↑lastníniti
SNB
olastnínjeni -a -o prid. (ȋ)
ki je nastal kot posledica spreminjanja družbene lastnine v kako drugo obliko lastnine, zlasti zasebno: olastninjeno podjetje; olastninjeno družbeno premoženje; Denar je ostal v obliki naložb v olastninjenih depozitih v bankah E ↑olastníniti
ki je nastal kot posledica spreminjanja družbene lastnine v kako drugo obliko lastnine, zlasti zasebno: olastninjeno podjetje; olastninjeno družbeno premoženje; Denar je ostal v obliki naložb v olastninjenih depozitih v bankah E ↑olastníniti
SNB
podpórniški -a -o prid. (ọ̑)
ki se nanaša na podpornike in podporništvo: podporniške družbeno-civilne skupine; Njun podporniški vložek skupaj s strokovno pomočjo trenerja je bil nenadomestljiv E (↑)podpórnik
ki se nanaša na podpornike in podporništvo: podporniške družbeno-civilne skupine; Njun podporniški vložek skupaj s strokovno pomočjo trenerja je bil nenadomestljiv E (↑)podpórnik
SNB
vahabitízem -zma m (ī)
konservativno islamsko sunitsko versko in družbeno gibanje, ki se zavzema za vrnitev k temeljem islama; vahabizem: V pokrajini naj bi bilo zdaj nekaj tisoč muslimanov, ki so sprejeli vahabitizem E ↑vahabít
konservativno islamsko sunitsko versko in družbeno gibanje, ki se zavzema za vrnitev k temeljem islama; vahabizem: V pokrajini naj bi bilo zdaj nekaj tisoč muslimanov, ki so sprejeli vahabitizem E ↑vahabít
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 21
Dostopnost