drúženje -a s (ū)
glagolnik od družiti: druženje besed v stavke / druženje dobrote s strogostjo / druženje z ljudmi s sorodnimi interesi
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
animátor -ja m (ȃ)
kdor animira: bil je veseljak in animator vsake družbe; animator, mentor in organizator / izkušen športni animator; animatorji v hotelih, zdraviliščih; čarovnik in animator za otroke / odličen kulturni animator; animator hitrejšega razvoja knjižničarstva
// kdor animira otroke na oratoriju, zlasti mlajša oseba: ekipa, skupina animatorjev; delavnice, druženje, igre z animatorji / mladi animatorji; dekanijski animatorji za mladino
♦ film. risar pomembnejših pozicij figur v risanem filmu; gled. oseba, ki lutko samo premika, a ne govori zanjo, vodič
kdor animira: bil je veseljak in animator vsake družbe; animator, mentor in organizator / izkušen športni animator; animatorji v hotelih, zdraviliščih; čarovnik in animator za otroke / odličen kulturni animator; animator hitrejšega razvoja knjižničarstva
// kdor animira otroke na oratoriju, zlasti mlajša oseba: ekipa, skupina animatorjev; delavnice, druženje, igre z animatorji / mladi animatorji; dekanijski animatorji za mladino
♦ film. risar pomembnejših pozicij figur v risanem filmu; gled. oseba, ki lutko samo premika, a ne govori zanjo, vodič
SSKJ²
mèdgeneracíjski -a -o prid. (ȋ)
ki je, poteka med generacijami: medgeneracijska solidarnost; medgeneracijsko povezovanje, sodelovanje, sožitje / medgeneracijsko druženje / medgeneracijski sporazum vzajemnost v porazdelitvi zlasti finančnih družbenih, državnih bremen med več generacij
ki je, poteka med generacijami: medgeneracijska solidarnost; medgeneracijsko povezovanje, sodelovanje, sožitje / medgeneracijsko druženje / medgeneracijski sporazum vzajemnost v porazdelitvi zlasti finančnih družbenih, državnih bremen med več generacij
SSKJ²
médijec -jca m (ẹ́) pog.
kdor dela v medijih ali se v njih pogosto pojavlja: obetaven, vsestranski medijec; priljubljeni, znani medijci / športno druženje, teniški turnir medijcev
kdor dela v medijih ali se v njih pogosto pojavlja: obetaven, vsestranski medijec; priljubljeni, znani medijci / športno druženje, teniški turnir medijcev
SSKJ²
mréženje -a s (ẹ́)
glagolnik od mrežiti:
a) z uspešnim mreženjem se konkurenčnost podjetja izboljša; spletno mreženje; priložnosti za poslovno mreženje; povezovanje, druženje in mreženje
b) mreženje oken
c) kvačkanje in mreženje / igla za mreženje igla, ki je na obeh koncih viličasto razcepljena
glagolnik od mrežiti:
a) z uspešnim mreženjem se konkurenčnost podjetja izboljša; spletno mreženje; priložnosti za poslovno mreženje; povezovanje, druženje in mreženje
b) mreženje oken
c) kvačkanje in mreženje / igla za mreženje igla, ki je na obeh koncih viličasto razcepljena
SSKJ²
vŕt -a m, mn. vrtôvi (ȓ ŕ)
1. manjše zemljišče, navadno blizu hiše, na katerem raste trava, drevje, se goji vrtnina, okrasne rastline: okrog hiše je vrt; urediti vrt; iti na vrt; delati na vrtu; lep, velik vrt; vaški vrtovi; uta na vrtu; kupiti hišo z vrtom / biološki vrt na katerem se prideluje brez uporabe kemičnih gnojil in kemičnih pripravkov za zatiranje bolezni, škodljivcev in plevela; cvetlični, okrasni, zelenjavni vrt; sadni vrt sadovnjak
// ekspr. drevje, cvetje, ki raste na takem zemljišču: vrt je že ozelenel; cvetoč vrt
2. negovano zemljišče z okrasnim rastlinjem, navadno za sprehode, oddih: gostje se sprehajajo po vrtu; grajski, samostanski vrt / bivalni vrt urejen za sprostitev, druženje; vatikanski vrtovi / vznes. božji vrt pokopališče; knjiž. edenski vrt raj, paradiž; star. javni vrt park; vznes. vrt miru pokopališče
// ekspr. območje posebnih naravnih lepot: Slovenija naj bi bila vrt Evrope / cvetje iz vrtov književnosti
3. posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega lokala: restavracija ima vrt; na vrtu ne strežemo / gostilniški vrt
4. s prilastkom zemljišče, na katerem se gojijo rastline, živali, zlasti za študijske in splošnoizobraževalne namene: botanični, pomološki vrt; šolski vrt; živalski vrt
● viseči vrtovi nekdaj terasasti vrtovi v kraljevem gradu v Babilonu
♦ vrtn. okenski vrt okno, prirejeno za gojitev rastlin; zimski vrt prostor v javnih, stanovanjskih zgradbah z večinoma velikimi rastlinami za okras in, zlasti v zimskem času, za gojenje
1. manjše zemljišče, navadno blizu hiše, na katerem raste trava, drevje, se goji vrtnina, okrasne rastline: okrog hiše je vrt; urediti vrt; iti na vrt; delati na vrtu; lep, velik vrt; vaški vrtovi; uta na vrtu; kupiti hišo z vrtom / biološki vrt na katerem se prideluje brez uporabe kemičnih gnojil in kemičnih pripravkov za zatiranje bolezni, škodljivcev in plevela; cvetlični, okrasni, zelenjavni vrt; sadni vrt sadovnjak
// ekspr. drevje, cvetje, ki raste na takem zemljišču: vrt je že ozelenel; cvetoč vrt
2. negovano zemljišče z okrasnim rastlinjem, navadno za sprehode, oddih: gostje se sprehajajo po vrtu; grajski, samostanski vrt / bivalni vrt urejen za sprostitev, druženje; vatikanski vrtovi / vznes. božji vrt pokopališče; knjiž. edenski vrt raj, paradiž; star. javni vrt park; vznes. vrt miru pokopališče
// ekspr. območje posebnih naravnih lepot: Slovenija naj bi bila vrt Evrope / cvetje iz vrtov književnosti
3. posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega lokala: restavracija ima vrt; na vrtu ne strežemo / gostilniški vrt
4. s prilastkom zemljišče, na katerem se gojijo rastline, živali, zlasti za študijske in splošnoizobraževalne namene: botanični, pomološki vrt; šolski vrt; živalski vrt
● viseči vrtovi nekdaj terasasti vrtovi v kraljevem gradu v Babilonu
♦ vrtn. okenski vrt okno, prirejeno za gojitev rastlin; zimski vrt prostor v javnih, stanovanjskih zgradbah z večinoma velikimi rastlinami za okras in, zlasti v zimskem času, za gojenje
SSKJ²
župlján in župljàn -ána m (ȃ; ȁ á)
pripadnik župnije: prizadevni župljani; druženje, srečanje župljanov; prispevki župljanov; župljani in duhovnik
pripadnik župnije: prizadevni župljani; druženje, srečanje župljanov; prispevki župljanov; župljani in duhovnik
Število zadetkov: 7
Dostopnost