Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
réven -vna -o prid., révnejši (ẹ́ ẹ̄) 
  1. 1. ki ima malo materialnih dobrin: reven človek; postati, biti reven; revna družina; revno prebivalstvo; reven kot cerkvena miš zelo
    // revnejši deli mesta; revne vasi
  2. 2. ki ima malo določene stvari: reven pašnik; revna in suha zemlja; revna nahajališča rude / z rudami, neustalj. na rudah revna država; izrazno reven jezik; pren. ker sem ostal doma, sem za nekaj doživetij revnejši
  3. 3. po vrednosti, količini zelo majhen: reven pridelek; revna pokojnina; revno plačilo / revna pomoč; revno čustvo, upanje
  4. 4. nav. ekspr. ki je slabe kakovosti: poslal ji je šopek revnih rož; pokrajina z revno travo / igra je precej revna
    // ki ima nepomembno vsebino: reven izgovor; revna misel / revno pismo
  5. 5. nav. ekspr. nerazkošen, skromen: revna hiša; revna obleka; revna oprema; revno kosilo
  6. 6. ekspr. vreden sočutja, pomilovanja: revna, zapuščena mati; vsa revna je obstala na pragu
  7. 7. star. slaboten, onemogel: klicala ga je z revnim glasom; bil je ves reven in shujšan; sram ga je bilo, ker ga je videla tako revnega
    révno prisl.: revno živeti; biti revno oblečen; sam.: revni in bogati
SSKJ
ríbiški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ribiče ali ribištvo: ribiška vas / ribiški čoln; ribiški čuvaj čuvaj, ki skrbi za čuvanje in gojitev rib, navadno poklicno; ribiški pribor; ribiški škornji nepremočljivi škornji, ki segajo čez koleno, do pasu; ribiški turizem; ribiška družina; ribiška ladja, mreža; ribiška palica palica z vrvico in kolescem
● ekspr. nasmehnila se mu je ribiška sreča ulovil je veliko rib
♦ navt. ribiška košara signalna naprava na manjši ribiški ladji, ki opozarja, da ladja lovi ribe; rib. ribiški vozli vozli, ki se uporabljajo pri vezavah vrvice; (ribiška) vrvica; (ribiško) kolesce na ribiško palico pritrjena priprava za odvijanje in navijanje vrvice; sam.: ekspr. ta je pa ribiška to je zelo pretirano povedano; to je izmišljeno
SSKJ
rodbína -e ž (í) 
  1. 1. skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi: njihova rodbina je že stara; ta bolezen je pogosta v njeni rodbini; zadnji potomec plemenite rodbine; član rodbine / obiskal je vso rodbino
  2. 2. zastar. družina: v ta kraj se je preselilo nekaj tujih rodbin / vzdrževati rodbino
SSKJ
rusofílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rusofile ali rusofilstvo: rusofilska družina / rusofilsko predavanje
SSKJ
samosvój -ôja -e prid. (ọ́ ó) 
  1. 1. ki misli, ravna po svoje, ne oziraje se na mnenje, nasvete drugih: samosvoj otrok; bil je samosvoj in jezljiv; postala je tako samosvoja / ta konj je zelo samosvoj trmast
    // čudaški, poseben: bil je malo samosvoj človek
  2. 2. knjiž. ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od stvari svoje vrste: ti ljudje govorijo samosvoj jezik; kraj leži v središču te male, samosvoje pokrajine / imeti samosvoj položaj v državi poseben
    // samosvoj stil / skladba razodeva samosvojega ustvarjalca
  3. 3. publ. lasten posameznemu, tipičen za posameznega: to je tisto, kar je samosvoje narodu / prispevali so k razvoju dokaj samosvoje tehnike
  4. 4. zastar. svoj, lasten: hiša ima samosvoj odtok / armada ni tvorila samosvoje celote / samosvoja hvala samohvala
  5. 5. knjiž. neodvisen, samostojen: bili so spet samosvoji in gospodarji svoje zemlje; z zaposlitvijo je končno postala samosvoja / zatirati samosvoje misli svobodne
    samosvôje prisl.: samosvoje doživljati svet; družina je živela samosvoje
SSKJ
sedévati -am nedov. (ẹ́) star. posedevati, sedeti: tam je nekoč sedevala družina; sedevali so po klopeh, za mizo; ure in ure nepremično sedeva / ob večerih sedeva v kavarni / skupaj so sedevali v šolskih klopeh
SSKJ
sirotínski -a -o prid. (ȋ) star. siromašen: sirotinska družina / sirotinsko predmestje
● star. skrbeti za sirotinske otroke osirotele
♦ jur. sirotinski denar nekdaj zajamčeno varno vložen denar sirot; sirotinska leta nekdaj obvezno opravljanje del podložniških sirot zemljiškemu gospodu
SSKJ
skláden1 -dna -o prid., skládnejši (á) 
  1. 1. katerega deli so v urejenem, zaželenem, lepem razmerju: skladna celota; ima lepo, skladno postavo / skladen razvoj gospodarstva
    // ki s čim drugim sestavlja
    1. a) urejeno, prijetno celoto: z užitkom poslušati skladne glasove pevcev; barve vzorca so skladne / siva barva je skladna z večino drugih barv
    2. b) logično urejeno celoto: njegov nauk je skladen / duhovno, notranje skladen človek
  2. 2. za katerega je značilno medsebojno razumevanje: živela sta v skladnem, srečnem zakonu; odnosi v delovni skupnosti so skladni / skladna družina
  3. 3. v zvezi z z ki ima prav take lastnosti, značilnosti, kot so določene, se pričakujejo glede na izbrano merilo urejenosti, pravilnosti: gospodarski razvoj je skladen s sprejetimi resolucijami; z dosedanjimi pojmovanji premalo skladna razlaga; njegova dejanja so skladna z govorjenjem
  4. 4. zastar. zložljiv: skladni stoli; skladna miza
    ♦     geom. lika sta skladna lika sta enaka po obliki in velikosti
    skládno prisl.: delovati skladno; skladno razvit; ravnati skladno s predpisi
SSKJ
skŕb -í ž (ȓ) 
  1. 1. občutek nemira, tesnobe zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim: skrbi ga mučijo, ekspr. grizejo, morijo, pečejo, tarejo, žulijo; vedno pogosteje jo je obhajala, prevzemala skrb za otroke, prihodnost, njegovo zdravje; delati komu skrbi; odriniti, pregnati, ekspr. potlačiti skrbi; vso noč jih je s strahom in skrbjo čakala; hude, velike, težke, ekspr. grenke, moreče, pekoče skrbi; ekspr. siva, tiha skrb
    // stanje, ki je posledica tega občutka: od neprestanih, samih skrbi se je v nekaj letih zelo postaral; biti (ves) v skrbeh, star. v skrbi zaradi česa, za koga
    // kar povzroča tako stanje: imeti skrbi; s tem se je rešil skrbi; ekspr. veliko skrb si je nakopal na glavo; denarne, gospodarske skrbi; nima večjih problemov, le drobne, vsakdanje skrbi; skrbi in težave / z njim so same skrbi / skrb, kako bo prestal operacijo, ga je zelo vznemirjala; družina, zdravje je njena največja skrb / žarg. ni skrbi, otrok je zdrav ni vzroka za zaskrbljenost
  2. 2. ed. aktivnost, prizadevanje
    1. a) za uresničitev, normalen potek česa: povečati skrb za družbeni standard; razvoju te panoge so posvečali posebno skrb; država je prevzela skrb za gradnjo bolnic, šol; v programu društva je tudi skrb za izobraževanje članov / gospodinjstvo ima sama na skrbi sama skrbi za gospodinjstvo; ekspr. naložiti komu skrb za knjižnico
    2. b) za zadovoljitev zlasti telesnih potreb: če bo potrebno, bo prevzela skrb za sosedove otroke / skrb za zaslužek, ekspr. za vsakdanji kruh / na skrbi ima tri otroke skrbi za tri otroke
  3. 3. ekspr. dolžnost, obveznost: ker ima druge skrbi, zanemarja družino; po celoletnem delu je moral za nekaj časa odložiti vse skrbi in se odpočiti; učenje naj bo tvoja edina, glavna skrb / gospodinjstvo je njena skrb
  4. 4. redko skrbnost: na sliki je očitna slikarjeva skrb pri obdelavi rok / s kakšno skrbjo mu je vselej pripravljala stvari za na pot
  5. 5. v povedno-prislovni rabi, v zvezi brez skrbi izraža odsotnost tega, kar povzroča skrb: otroci so srečni, ker so še brez skrbi; zaradi prenočišča ste lahko brez skrbi; živeti brez skrbi
  6. 6. pog., v medmetni rabi, v zvezi brez skrbi poudarja trditev: brez skrbi, vse se bo srečno končalo; ali boš oddal pismo? Brez skrbi, seveda ga bom oddal / (bodite) brez skrbi, da bo spet zamudila
    ●     star. posebna skrb mu je bila, kje bo prenočil zelo ga je skrbelo; star. po nepotrebnem te je skrb zanj po nepotrebnem te skrbi zanj; star. vedno me je skrb, če se boš vrnil zdrav vedno me skrbi; star. zakaj si je dal tako skrb za to zakaj je tako skrbel, si prizadeval za to; star. za učenje ima skrb je skrben; star. brezposeln je prišel domov njej na skrb da je ona skrbela zanj; star. odbor je vzel prireditev v skrb odbor je prevzel skrb za prireditev; ekspr. šola mu je deveta, zadnja skrb prav nič se ne zmeni zanjo; redko nič skrbi, resnica bo prišla na dan brez skrbi; preg. majhni otroci majhne skrbi
SSKJ
slabìč -íča m (ȉ í) 
  1. 1. nav. ekspr. neodločen, omahljiv človek: on sploh ni mož, ampak navaden slabič; vsi so ga imeli za slabiča
  2. 2. knjiž. slaboten človek: slabiči težkega dela niso zmogli
    ♦     čeb. čebelja družina, ki ima malo čebel in zalege
SSKJ
slóžen -žna -o prid., slóžnejši (ọ́ ọ̄) katerega člani se ne prepirajo, si ne nasprotujejo: složen kolektiv; složna družina / složni sosedi; če bomo složni, bo naloga hitro opravljena; tudi v težavah so ostali složni / kot poziv bodimo složni
// ki poteka brez prepirov, nasprotovanj: složna akcija; složno delo / složno življenje
● star. vsi so (si) složni v tem, da je knjiga izvrstna edini
    slóžno prisl.: složno delati; složno živeti s sostanovalci
    ●     složno odpravljati slabosti skupaj; složno zahtevati kaj soglasno
SSKJ
slóžnost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost složnega: uspeh je odvisen tudi od složnosti vseh zaposlenih / ekspr. v vasi je vladala složnost / družina živi v složnosti
SSKJ
socializírati -am nedov. in dov. (ȋ) 
  1. 1. knjiž. delati, povzročati, da kdo sprejema, prevzema vrednote, pravila, kulturo socialne skupine, družbe, v kateri živi: v prvem obdobju socializira otroka zlasti družina; človek se socializira tudi z jezikom
    // oblikovati, usklajevati s socialnimi normami, običaji: socializirati spolni nagon, medčloveške odnose
  2. 2. publ. delati, da postaja kaj socialno urejeno, povezano, enotno: socializirati ljudstvo; država se industrializira in socializira / z ustanavljanjem kmetijskih zadrug socializirati vas
  3. 3. publ. delati, povzročati, da kaj organizirano prevzame družba, družbena ustanova: socializirati vzgojo otrok; mnoge funkcije družine so se že socializirale
  4. 4. knjiž. privatno, zlasti proizvajalna sredstva, spreminjati v družbeno; podružbljati: socializirati podjetja, zemljišča / socializirati kmetijstvo
    ●     publ. socializirati umetnost dajati ji socialni, družbeni pomen, razsežnost
    socializíran -a -o: desetletni otroci so že precej socializirani; socializirana nagnjenja
SSKJ
sodníkov -a -o prid. (í) nanašajoč se na sodnika: sodnikova žena / sodnikova razsodba / na sodnikov žvižg se je tekma začela; sam.: sodnikovi so na počitnicah sodnikova družina
SSKJ
solíden -dna -o prid., solídnejši (í ī) 
  1. 1. ki izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: soliden poslovni človek; soliden delavec; ta mojster ni soliden / bil je soliden pisec kmečkih povesti dober
    // soliden družinski oče
  2. 2. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: soliden človek, moški; to sta solidna zakonca; solidno dekle / solidna družina
    // ki vsebuje, izraža take lastnosti: solidno vedenje; solidno govorjenje dostojno
  3. 3. ki ima zaželeno lastnost, kakovost zlasti glede materiala, izdelave v precejšnji meri: solidni čevlji; temelji hiše so solidni trdni; to je solidna stavba; solidno pohištvo; pren. solidni temelji za zakon, življenje; postaviti pouk na solidno osnovo
    // ki po kvaliteti ustreza zahtevam, potrebam: prenočiti v solidnem hotelu; solidna trgovina / solidna pesniška zbirka / solidna igra moštva; solidna izdelava čevljev; solidna postrežba; ločiti solidno delo od površnega
    // ki glede na možni razpon dosega precejšnjo pozitivno stopnjo: solidni dohodki; solidna plača / imeti solidno strokovno izobrazbo; pridobiti si solidno znanje
    ●     publ. solidne cene zmerne, primerne; pog. ta fant je solidna firma nanj se lahko zaneseš; šalj. na avtobusu je navadno solidna gneča precejšnja; imeti solidne možnosti za razvoj precej ugodne; nositi solidne obleke obleke nevsiljive, neopazne barve, kroja
    solídno prisl.: solidno se oblačiti; delo je solidno opravil; v tej gostilni smo bili solidno postreženi; solidno zidana hiša
    solídni -a -o sam.: najsolidnejši so odšli z zabave že ob desetih; rad bi kupil kaj solidnega
SSKJ
sréčen -čna -o prid., sréčnejši tudi srečnéjši (ẹ́ ẹ̄) 
  1. 1. ki je v razmeroma trajnem stanju velikega duševnega ugodja: biti, postati srečen; upala je, da bo z njim srečna; počutiti se srečnega / srečen par; srečna družina / srečen zakon; srečna ljubezen
    // ki izraža, kaže tako stanje: srečen izraz na obrazu; srečen pogled
    // za katerega je značilno tako stanje sploh: srečni časi so za vselej minili; preživeli so lep, srečen dan; to je najsrečnejše obdobje v njegovem življenju / imeti srečno otroštvo
  2. 2. ekspr., v povedni rabi (zelo) vesel, zadovoljen: srečen je, da ribe prijemajo; najbolj srečen je, če ga pustijo pri miru; pes je ves srečen skakal okoli gospodarja; ali si zdaj srečen, ko ti je uspelo vse pokvariti
  3. 3. deležen naključnih dogodkov, okoliščin, ki vplivajo na ugoden izid, rezultat kakega dejanja, poteka: ta je srečen, vedno je prvi; mogoče boš pri prihodnjem žrebanju srečnejši / srečni dobitnik; srečni oče
    // v medmetni rabi izraža veselje, zadovoljstvo nad srečo koga: naredil sem izpit. Srečen ti; srečni vi, ki ne poznate skrbi
  4. 4. ki uspešno, ugodno poteka, se konča: srečen pobeg; srečen porod; želeti komu srečno vožnjo / kot vljudnostna fraza srečno pot; kot voščilo srečno novo leto
    // zelo ugoden, zaželen: srečne okoliščine; srečno naključje
  5. 5. publ., v zvezi srečen konec razplet zgodbe, ki se zadovoljivo, srečno konča za glavne osebe, zlasti v filmu: neprepričljiv srečen konec
    ●     ekspr. pri izbiri ni imel srečne roke slabo je izbral; to je moja srečna številka ta številka mi prinaša koristi, uspeh; ekspr. rodil se je pod srečno zvezdo ima ugodne življenjske razmere
    sréčno prisl.: vse se je srečno končalo; srečno se je vrnil; srečno živeti; zdaj je že srečno doma / kot pozdrav srečno vsem skupaj; rudarski pozdrav: srečno; sam.: zavidati srečnemu
SSKJ
stánica -e ž (ȃ) 
  1. 1. zastar. soba: družina je živela v nizki temni stanici
  2. 2. zastar. osnovna gradbena enota organizmov; celica: rastlinske stanice
  3. 3. žarg., voj. postaja, postojanka: počakal jih je na kurirski stanici; komandir stanice
SSKJ
stároegipčánski -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na Egipčane do konca 4. stoletja pred našim štetjem: staroegipčanska pisava, umetnost / staroegipčanska vladarska družina
SSKJ
stárter in štárter -ja m (á) avt. elektromotor na tok iz baterije, ki požene glavni motor avtomobila; zaganjalnik: popraviti starter
♦ agr. močno krmilo za začetno krmljenje živali zlasti po odstavitvi; čeb. brezmatična družina, ki sprejme dodane ličinke; strojn. stroj, ki spravi v delovanje drug pogonski stroj; zaganjalnik
SSKJ
strádati -am nedov., tudi stradála (á) 
  1. 1. živeti v pomanjkanju hrane: po očetovi smrti je številna družina stradala; prebivalci nekaterih dežel stradajo; ekspr. stradal je, da se je skozenj videlo / žival strada / ekspr. pustil je otroke stradati ni jim dal jesti
    // ekspr. ne uživati (dovolj) hrane: če hočeš shujšati, moraš nekaj časa stradati
  2. 2. preh., nav. ekspr. z odtegovanjem hrane povzročati, da se kdo izčrpa, oslabi: zaprli so ga, tepli in stradali; stradati družino; stradati psa
  3. 3. ekspr., z rodilnikom ne imeti česa (dovolj) na razpolago: tam vina ni stradal / stradati ljubezni, nežnosti, veselja
    ●     star. v življenju je večkrat kruha stradal živel v pomanjkanju
    stradajóč -a -e: preskrbeti hrano stradajočim ljudem; sam.: trpljenje stradajočih
Število zadetkov: 161