- 1. s prislovnim določilom začeti živeti tako, kot izraža določilo: ko so otroci zrasli, je družina bolje zaživela; zaživeti sproščeno, veselo; na starost bi rad zaživel umirjeno / ekspr. umrla je, preden je polno zaživela
- 2. vzbuditi občutek, kot da bi bil živ: ob obujanju spominov jima je prijatelj zaživel pred očmi / ekspr. pokrajina na sliki je zaživela
- 3. ekspr. začeti delovati: brez njegove zavzetosti društvo ne bi zaživelo; v tistem času je zaživelo več smučarskih klubov
// začeti potekati v večjem obsegu, bolj intenzivno: delo na kulturnem področju je zaživelo; vse načrtovane dejavnosti na šoli niso zaživele - 4. ekspr. postati živahen, dejaven: ob glasbi so zaživeli; v veseli družbi je še sam zaživel; s pomladjo je spet zaživel / njen obraz zaživi ob misli na domače / ob njegovem nastopu je dvorana zaživela / pogovor ni mogel zaživeti
// s pojavitvijo navadno večjega števila premikajočih se ljudi postati razgiban, živahen: ob sobotah trg zaživi; zjutraj ulice zaživijo - 5. redko postati (ponovno) živ; oživeti: spomladi narava spet zaživi
● knjiž. on zna zaživeti s sočlovekom se zna vživeti vanj; ekspr. grmovje je v temi zaživelo v njem se je začelo nekaj gibati, premikati; knjiž. slovenski jezik je v Prešernovi poeziji zaživel z vso samoniklo močjo v Prešernovi poeziji se je pokazala vsa izrazna moč slovenskega jezika; ekspr. glavni liki romana ne zaživijo niso prepričljivi; redko veliko let je že minilo, odkar so na svetu zaživeli ljudje začeli živeti; zastar. z lahkomiselnim življenjem je zaživel dober glas zapravil
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
- anketíran -a -o: dvajset odstotkov anketiranih delavcev se vozi na delo z vlakom; anketirani so bili vsi dijaki; gospodinjsko pomočnico ima komaj vsaka dvajseta anketirana družina; sam.: večina anketiranih je na vprašanje odgovorila pritrdilno
♦ čeb. čebelja družina biološka celota, ki sestoji iz delavk, matice in trotov
- 1. pog. zakonski par z otroki ali brez njih; družina: v hiši stanujeta dve familiji; otrok je iz dobre familije
// eden od zakoncev in otroci: imeti, preživljati familijo - 2. skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; rodbina: stare meščanske familije / ekspr. denarja ni treba vračati, saj ostane vse v familiji
● šalj. to se zgodi (tudi) v najboljših familijah ni se vredno razburjati, sramovati, saj se kaj takega lahko vsakomur pripeti - 3. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od reda
- grájski -a -o sam.: grajski so se pripeljali graščakova družina; zalotili so ga, ko je sekal na grajskem na graščakovi posesti
// konsumirajo tretjino vsega časopisja
// potrošiti v (gostinskem) lokalu: važno je, da gost dosti konsumira
● žarg., lov. lovski blagor uspešen lov, obilen plen; ekspr. lovska latinščina pripovedovanje o (šaljivo) pretiranih ali namišljenih lovskih doživljajih; ekspr. nasmehnila se mu je lovska sreča dobil je velik plen
♦ gastr. lovska klobasa suha klobasa štirioglatega prereza z nadevom iz svinjskega in govejega mesa; lov. lovska škoda škoda, ki se napravi pri lovu ali jo povzroči divjad; voj. lovsko letalo hitro in okretno letalo, namenjeno za boj s sovražnimi letali
- lôvsko prisl.: biti lovsko oblečen; sam.: ekspr. ta je pa lovska to je zelo pretirano povedano; to je izmišljeno
// izraža gibanje ali usmerjenost proti nižji meri ali vrednosti: voditi družbo od zgoraj navzdol; cene od sto dinarjev navzdol
● pog. navzdol je rad oblasten nasproti nižjim po položaju; pog. s fantom gre navzdol moralno, zdravstveno postaja čedalje slabši; pog. iti z glasom navzdol začeti govoriti, peti z nižjim glasom; ekspr. pri hiši je takrat začelo iti navzdol družina, rodbina je začela gospodarsko, moralno, zdravstveno propadati; pog. zaokrožiti račun navzdol na nižjo polno številko; pog. prišli so vsi od ravnatelja navzdol ravnatelj in po položaju nižji od njega
- 1. biti, obstajati: v nekaterih deželah še obstoji rasno razlikovanje; obstoji veliko zvezd, ki jih ne moremo videti s prostim očesom; knjiž. resnica obstoji neodvisno od človeka / publ.: obstoji nevarnost, da prevlada tako mnenje nevarno je; obstoji sum, da je to storil njegov sin sumijo; obstoji vprašanje, kako rešiti ta problem vprašanje je; lepota tega jezika obstoji v blagoglasnosti ta jezik je lep zaradi blagoglasnosti
- 2. v zvezi z iz izraža, da je, sestoji kaj iz več enot; obstajati: plen obstoji iz dveh zajcev; priprava obstoji iz več delov
- obstojèč -éča -e: družina, obstoječa iz treh članov; prim. obstoječ
- obubóžan -a -o: obubožana družina; obubožano prebivalstvo
- 1. močno suniti, poriniti z roko z namenom, da pade: pahnil jo je, pa je padla; hotel ga je pahniti / ekspr. klobuk je pahnil nazaj porinil
// z močnim sunkom z roko narediti, da pade: pahnil ga je z balkona, vrha stopnic; pahnil jo je po tleh; pahniti koga v prepad; pren., ekspr. pahniti koga z lažnega piedestala
// v zvezi z od sebe odriniti, odsuniti: hotel jo je objeti, a ga je pahnila od sebe; jezno je pahnil knjigo od sebe / to misel je pahnila od sebe - 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da pride kdo v določeno stanje: pahniti koga v nesrečo, obup, pomanjkanje, smrt; pahniti državo v vojno / to dejanje ga je pahnilo v ječo
● ekspr. končno so ga pahnili iz službe odpustili; ekspr. pahniti koga s prestola vzeti mu oblast; ekspr. s svojim ravnanjem je pahnil obe hčeri od sebe odvrnil, odgnal; ekspr. ta poglavja so pozneje pahnili iz knjig so jih črtali, izpustili
- páhnjen -a -o: pahnjen je bil v osamljenost; v beraštvo pahnjena družina
● ekspr. bil je malo pahnjen neumen, omejen
♦ čeb. izbrana čebelja družina, določena za razmnoževanje
// ugotoviti, koliko družina potroši na mesec; družba potroši velike vsote za raziskave
// redko porabiti: potrošiti čas za delo; vsaka tona premoga pri gorenju potroši toliko kisika kot štirinajst ljudi dnevno / plačo je potrošil za nepotrebne reči zapravil
- potróšen -a -o: potrošen čas, denar
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- Naslednja »