Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
bábiti se -im se nedov. (á ȃ)
slabš., zastar. družiti se z ženskami:
Pravopis
bábiti se -im se nedov. -èč se -éča se; bábljenje (á ȃ) slabš. |družiti se z ženskami|
Celotno geslo Vezljivostni G
bábiti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja
slabšalno kdo sestajati se
Babi se (v domačem klubu s starejšimi ženskami).
Pravopis
barabíja -e ž (ȋ) slabš. |malovredno dejanje|; skup., slabš. družiti se z ~o |z malovrednimi, ničvrednimi ljudmi|
Prekmurski
barátati -am nedov.
1. ravnati: ednom Talláni, ki je z-erdélszkimi plemenitási krouto oszro barátao KOJ 1848, 86; [Avari] szo sze z-podlo'snimi lüdmi neszmilno barátali KOJ 1848, 6; lutheranszko goszpodo, steri szo neszmilno barátali z szvojimi kmeti KOJ (1914), 118
2. družiti se: Rejdki Grof je szmeo z-szvojim Králom barátati
Pravopis
beračíja -e ž (ȋ) slabš. priženiti se na ~o |k revni hiši, revnemu gospodarstvu|; pojm., redk. obsoditi zaradi ~e beračenja; skup., redk. družiti se z ~o z revnimi ljudmi
SSKJ²
bezníčar -ja m (ȋ)
nav. slabš. obiskovalec ali lastnik beznice: družiti se z bezničarji; kramarji in bezničarji
SSKJ²
brátiti se -im se nedov. (á ȃ)
prijateljsko, zaupno se družiti: ni se bratil s komerkoli; bratil se je s pijanci in potepuhi
    brátiti knjiž.
    notranje, čustveno povezovati: skupna usoda je bratila ljudi
Celotno geslo Sinonimni
brátiti se -im se nedov.
s kom prijateljsko, zaupno se družiti
SINONIMI:
knj.izroč. fraternizirati
GLEJ ŠE SINONIM: družiti se, spoprijateljevati se
Svetokriški
bratiti se nedov. bratiti se, družiti se: Alexander ta Veliki Mazèdonski krajl s'sholnery ſe je bratil del. ed. m (I/1, 22)
Celotno geslo Kostelski
bratiti se ► bˈraːtėt se -ėn se nedov.
Celotno geslo Etimološki
brigȃda -e ž
SSKJ²
čréda -e ž (ẹ́)
1. večja skupina živali iste vrste: gnati čredo na pašo; pasti čredo; družiti se v črede; vaška, zadružna čreda; čreda krav, ovc; napadla jih je čreda volkov; hoditi kot čreda neurejeno / ekspr. na semenj so prignali cele črede; pren. z učiteljico je šla čreda deklic; čreda oblačkov
2. slabš. neosveščena človeška množica: menil je, da je poklican voditi čredo / uspavati človeško čredo z obljubami
3. star. skupnost vernikov: krščanska, verna čreda
SSKJ²
čréditi -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
agr. pasti živino s stalnim menjavanjem mesta na pašniku: redno črediti
    čréditi se 
    1. družiti se v večje skupine: srnjad se čredi v trope / oblaki se čredijo
    2. nar. vrstiti se, menjavati se: delavci se čredijo pri delu, da ne opešajo / obiski so se neprestano čredili
Pravopis
dekličeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt; dekličevánje; (-àt) (á ȗ) ~ z vrstnicami iz vasi |družiti se z dekleti|
Celotno geslo Etimološki
drȗg1 -a prid.
Celotno geslo Etimološki
drȗg2 -a m
Celotno geslo eSSKJ16
društvo -a (društvu) samostalnik srednjega spola
skupina oseb, ki tvori celoto in jo povezujejo skupne lastnosti, cilji, vrednote; SODOBNA USTREZNICA: skupnost
FREKVENCA: 7 pojavitev v 5 delih
Celotno geslo Etimološki
družáben – glej družīti
Celotno geslo Etimološki
družȃbnica – glej družīti
Število zadetkov: 154