Neveljavna glasovnica
Posebna veja politologije, tj. volilne študije, se ukvarja s preučevanjem volitev. Ena izmed tematik v sklopu tega so neveljavne glasovnice (ang. invalid ballots ). Na vas se obračam, ker me zanima, kako v slovenščino prevesti oziroma kako v slovenščini zapisati naslednje angleške termine: to invalidate (a ballot) , (ballot) invalidation , invalidated (ballot) . Bi termini invalidirati (glasovnico ), invalidacija (glasovnice) in invalidirana (glasovnica) bili primerni ali neustrezni? Je ustrezneje reči, da se glasovnico naredi neveljavno? Dodatno pojasnilo: pri angleškem terminu invalidated ballots gre za poskus razlikovanja med blank ballots ( praznimi glasovnicami) in drugimi neveljavnimi glasovnicami, ki jih je mogoče deliti na null ballots ( nične glasovnice ?) in spoiled ballots ( poškodovane/uničene glasovnice ?), pri čemer je invalidated ballots skupni termin za null ballots in spoiled ballots . Ali naj preprosto govorimo o ''drugih'' ali ''ostalih'' neveljavnih glasovnicah?
Zadetki iskanja
Terminološka
Terminološka
DNK
V delovnem učbeniku za biologijo v 9. razredu sem opazila, da se uporablja kratica DNA in ne kratica DNK . To velja tudi za učbenik za biologijo za gimnazijske programe Biologija celice in genetika . Poleg tega sem v Angleško-slovenskem slovarju izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije prebrala, da naj bi se kratica DNK uporabljala samo v poljudnih besedilih in ne v strokovnih prispevkih ali učbenikih. Kratici označujeta nukleinsko kislino, ki je nosilec dednega zapisa vseh organizmov. Prosim za mnenje, zakaj se zdi, da je slovenska kratica primerna samo še za poljudna besedila.
V delovnem učbeniku za biologijo v 9. razredu sem opazila, da se uporablja kratica DNA in ne kratica DNK . To velja tudi za učbenik za biologijo za gimnazijske programe Biologija celice in genetika . Poleg tega sem v Angleško-slovenskem slovarju izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije prebrala, da naj bi se kratica DNK uporabljala samo v poljudnih besedilih in ne v strokovnih prispevkih ali učbenikih. Kratici označujeta nukleinsko kislino, ki je nosilec dednega zapisa vseh organizmov. Prosim za mnenje, zakaj se zdi, da je slovenska kratica primerna samo še za poljudna besedila.
Terminološka
Implantiranje
Angleški termin implantation v farmacevtski strokovni literaturi prevajamo kot implantacija , npr. pasta za implantacijo (ang. implantation paste) , verižica za implantacijo (ang. implantation chain ) , suspenzija za implantacijo (ang. implantation suspension ). Ker v Formulariumu Slovenicumu navajamo nekatere druge postopke za aplikacijo zdravila, kot na primer infundiranje ali injiciranje (kar je po SSKJ glagolnik od injicirati ), nas zanima, ali je pravilno implantacija ali implantiranje .
Angleški termin implantation v farmacevtski strokovni literaturi prevajamo kot implantacija , npr. pasta za implantacijo (ang. implantation paste) , verižica za implantacijo (ang. implantation chain ) , suspenzija za implantacijo (ang. implantation suspension ). Ker v Formulariumu Slovenicumu navajamo nekatere druge postopke za aplikacijo zdravila, kot na primer infundiranje ali injiciranje (kar je po SSKJ glagolnik od injicirati ), nas zanima, ali je pravilno implantacija ali implantiranje .
Terminološka
Klinično preskušanje zdravila
Zanima me, katera oblika besede je v našem prostoru bolj primerna – preskušanje ali preizkušanje , npr. v zvezi klinično preskušanje zdravila oz. klinično preizkušanje zdravila . Vprašanje sem zastavil že v Jezikovni svetovalnici (vprašanje Klinično »preskušanje« ali »preizkušanje«? ), kjer so me usmerili k vam. Še posebej se mi zdi škoda, da je bila uporaba "pravilnejšega" izraza, tj. preizkušanje , zamujena s sprejetjem uradnega prevoda Uredbe (EU) št. 536/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. 4. 2014 o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini in razveljavitvi Direktive 2001/20/ES . Rad bi osvetlil razloge za različno rabo teh izrazov, tudi s strani predstavnikov stroke (FFA, MF), ki bi lahko bili osnova k pozivu ali k poenotenju izrazoslovja.
Zanima me, katera oblika besede je v našem prostoru bolj primerna – preskušanje ali preizkušanje , npr. v zvezi klinično preskušanje zdravila oz. klinično preizkušanje zdravila . Vprašanje sem zastavil že v Jezikovni svetovalnici (vprašanje Klinično »preskušanje« ali »preizkušanje«? ), kjer so me usmerili k vam. Še posebej se mi zdi škoda, da je bila uporaba "pravilnejšega" izraza, tj. preizkušanje , zamujena s sprejetjem uradnega prevoda Uredbe (EU) št. 536/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. 4. 2014 o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini in razveljavitvi Direktive 2001/20/ES . Rad bi osvetlil razloge za različno rabo teh izrazov, tudi s strani predstavnikov stroke (FFA, MF), ki bi lahko bili osnova k pozivu ali k poenotenju izrazoslovja.
Terminološka
Kolesarska avtocesta
V tujini poznajo koncept t. i. hitrih kolesarskih poti (ang. cycle superhighway , cycle highway , nem. Radschnellweg ). To so poti, opremljene s signalizacijo, primerno urejene, namenjene bodisi dnevnim migrantom ali povezovanju krajev; po možnosti se stikajo z železniškimi ali avtobusnimi postajami za morebitno kombinacijo prevoza. Na slovenskih spletnih straneh sem našla še poimenovanje kolesarska hitra cesta , precej večkrat pa kolesarska avtocesta . Čeprav se mi zdi besedna zveza terminološko jasna, pa gre za protislovje, saj že samo poimenovanje nakazuje pomen 'cesta za avtomobile', po Zakonu o cestah pa ima naslednji pomen: avtocesta je državna cesta, ki je namenjena daljinskemu prometu motornih vozil in je označena s predpisano prometno signalizacijo, njen sestavni del so tudi priključki nanjo in servisne prometne površine. Zasledila sem tudi neologizem kolocesta . Glede na pogostost v rabi se nagibam h kolesarski avtocesti , zanima pa me, če je ta besedna zveza s terminološkega in semantičnega vidika sprejemljiva.
V tujini poznajo koncept t. i. hitrih kolesarskih poti (ang. cycle superhighway , cycle highway , nem. Radschnellweg ). To so poti, opremljene s signalizacijo, primerno urejene, namenjene bodisi dnevnim migrantom ali povezovanju krajev; po možnosti se stikajo z železniškimi ali avtobusnimi postajami za morebitno kombinacijo prevoza. Na slovenskih spletnih straneh sem našla še poimenovanje kolesarska hitra cesta , precej večkrat pa kolesarska avtocesta . Čeprav se mi zdi besedna zveza terminološko jasna, pa gre za protislovje, saj že samo poimenovanje nakazuje pomen 'cesta za avtomobile', po Zakonu o cestah pa ima naslednji pomen: avtocesta je državna cesta, ki je namenjena daljinskemu prometu motornih vozil in je označena s predpisano prometno signalizacijo, njen sestavni del so tudi priključki nanjo in servisne prometne površine. Zasledila sem tudi neologizem kolocesta . Glede na pogostost v rabi se nagibam h kolesarski avtocesti , zanima pa me, če je ta besedna zveza s terminološkega in semantičnega vidika sprejemljiva.
Terminološka
Podjetje z majhno tržno kapitalizacijo, podjetje s srednjo tržno kapitalizacijo, podjetje z veliko tržno kapitalizacijo
Na vas se obračam z vprašanjem po najboljših slovenskih ustreznicah za angleška termina small-cap company in mid-cap company . Prvi označuje podjetje, ki ima tržno kapitalizacijo praviloma manjšo od 2 milijard ameriških dolarjev, drugi pa podjetje, ki ima tržno kapitalizacijo praviloma od 2 do 10 milijard ameriških dolarjev (znesek v milijardah lahko odstopa od države do države). V slovenskem prostoru že obstaja nekaj možnosti, in sicer podjetje z majhno tržno kapitalizacijo in podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo , pa tudi majhno podjetje in srednje veliko podjetje . 55. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) govori o mikro družbah , majhnih družbah , srednjih družbah in velikih družbah . Pri tem bi opozorila predvsem, da bi morali v skladu z ZGD govoriti o (gospodarskih) družbah in ne podjetjih , določiti pa bi bilo treba tudi rabo pridevnika mali/majhen – menim, da bi bila primernejša oblika določna, tj. malo (podjetje), ker gre za vrsto podjetja in ne za kakovost.
Na vas se obračam z vprašanjem po najboljših slovenskih ustreznicah za angleška termina small-cap company in mid-cap company . Prvi označuje podjetje, ki ima tržno kapitalizacijo praviloma manjšo od 2 milijard ameriških dolarjev, drugi pa podjetje, ki ima tržno kapitalizacijo praviloma od 2 do 10 milijard ameriških dolarjev (znesek v milijardah lahko odstopa od države do države). V slovenskem prostoru že obstaja nekaj možnosti, in sicer podjetje z majhno tržno kapitalizacijo in podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo , pa tudi majhno podjetje in srednje veliko podjetje . 55. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) govori o mikro družbah , majhnih družbah , srednjih družbah in velikih družbah . Pri tem bi opozorila predvsem, da bi morali v skladu z ZGD govoriti o (gospodarskih) družbah in ne podjetjih , določiti pa bi bilo treba tudi rabo pridevnika mali/majhen – menim, da bi bila primernejša oblika določna, tj. malo (podjetje), ker gre za vrsto podjetja in ne za kakovost.
Terminološka
Ultimativni frizbi
Na našem Centru šolskih in obšolskih dejavnosti izvajamo športno aktivnost ultimate frizbi . Gre za brezkontaktno igro, ki jo igrata dve moštvi s 5 oz. 7 igralci. Glavni rekvizit je disk (frizbi), ki ima določeno težo in mere (175 gramov in 27 centimetrov premera), igra pa se lahko na travi, v dvorani ali na mivki. Zanima me, če slučajno obstaja slovenski izraz za to dejavnost. Druga dejavnost, ki jo izvajamo, pa je Paeyball – gre za igro, podobno namiznemu tenisu, le da igralci namesto z loparji igrajo z rokami, nogami ali drugimi deli telesa. Zanima me, kako se igra imenuje v slovenščini.
Na našem Centru šolskih in obšolskih dejavnosti izvajamo športno aktivnost ultimate frizbi . Gre za brezkontaktno igro, ki jo igrata dve moštvi s 5 oz. 7 igralci. Glavni rekvizit je disk (frizbi), ki ima določeno težo in mere (175 gramov in 27 centimetrov premera), igra pa se lahko na travi, v dvorani ali na mivki. Zanima me, če slučajno obstaja slovenski izraz za to dejavnost. Druga dejavnost, ki jo izvajamo, pa je Paeyball – gre za igro, podobno namiznemu tenisu, le da igralci namesto z loparji igrajo z rokami, nogami ali drugimi deli telesa. Zanima me, kako se igra imenuje v slovenščini.
Terminološka
Vrstniško nasilje
Potrebujem pomoč pri uporabi besede bullying v slovenščini. Gre za namerno, ponavljajočo se uporabo nasilja med otroci in mladostniki, pri katerem je razmerje med udeleženimi neenakovredno, kar pomeni, da močnejši ustrahujejo šibkejše, nasilje pa je lahko fizično ali psihično. V slovenščini se beseda bullying (še) ne uporablja in nimamo nobene besede, ki bi bullying opisala. Uporabljata se besedi trpinčenje in ustrahovanje , vendar pa ti dve besedi ne ustrezata definiciji. Ker je zveza ( med)vrstniško nasilje preveč skopa, želim pri svojem delu uporabljati besedo bullying . Kako bi angleško besedo bullying prilagodili slovenščini?
Potrebujem pomoč pri uporabi besede bullying v slovenščini. Gre za namerno, ponavljajočo se uporabo nasilja med otroci in mladostniki, pri katerem je razmerje med udeleženimi neenakovredno, kar pomeni, da močnejši ustrahujejo šibkejše, nasilje pa je lahko fizično ali psihično. V slovenščini se beseda bullying (še) ne uporablja in nimamo nobene besede, ki bi bullying opisala. Uporabljata se besedi trpinčenje in ustrahovanje , vendar pa ti dve besedi ne ustrezata definiciji. Ker je zveza ( med)vrstniško nasilje preveč skopa, želim pri svojem delu uporabljati besedo bullying . Kako bi angleško besedo bullying prilagodili slovenščini?
Terminološka
Zobozdravstvena ambulanta
Zanima me, katero poimenovanje je primerno za ordinacijo zasebnega zobozdravnika, v kateri ta izvaja zobozdravstvene dejavnosti. Je ustrezneje zobna ambulanta ali zobozdravstvena ambulanta ? Prosim za pojasnilo.
Zanima me, katero poimenovanje je primerno za ordinacijo zasebnega zobozdravnika, v kateri ta izvaja zobozdravstvene dejavnosti. Je ustrezneje zobna ambulanta ali zobozdravstvena ambulanta ? Prosim za pojasnilo.
Terminološka
Dipeptidil peptidaza 4
Zanima me, kako bi pravilno zapisali naslednje zveze: dipeptidil peptidaza 4 (ang. dipeptidyl peptidase-4 , DPP4 ), zaviralci natrij-glukoza kotransportnega sistema 2 (ang. sodium-glucose cotransporter-2 inhibitors , SGLT-2 ) in agonisti receptorja za glukagonu podobni peptid 1 (ang. glucagone-like peptide-1 receptor agonist , GLP-1 ). Zasledil sem namreč, da se tudi v sami stroki uporablja več različnih načinov, npr. dipeptidil peptidaza-4 , dipeptidil peptidaza-IV , dipeptidil transferaza IV . Ali obstaja kakšno pravilo, ki poenoti takšne zapise?
Zanima me, kako bi pravilno zapisali naslednje zveze: dipeptidil peptidaza 4 (ang. dipeptidyl peptidase-4 , DPP4 ), zaviralci natrij-glukoza kotransportnega sistema 2 (ang. sodium-glucose cotransporter-2 inhibitors , SGLT-2 ) in agonisti receptorja za glukagonu podobni peptid 1 (ang. glucagone-like peptide-1 receptor agonist , GLP-1 ). Zasledil sem namreč, da se tudi v sami stroki uporablja več različnih načinov, npr. dipeptidil peptidaza-4 , dipeptidil peptidaza-IV , dipeptidil transferaza IV . Ali obstaja kakšno pravilo, ki poenoti takšne zapise?
Terminološka
Fantomski ribolov
Vsako leto se v morju izgubi ali namenoma odvrže več sto tisoč ton ribolovne opreme, med katero so tudi ribolovne mreže. Morske živali se vanje zapletajo in posledično poginejo, zato zanje predstavljajo veliko nevarnost. Odvržena oz. izgubljena mreža, če je nihče ne odstrani, plava po morju in lovi živali, s tem pa povzroča škodo morski favni. Angleško poimenovanje za to mrežo je ghost net , za ribiško opremo ghost gear , za pojav pa ghost fishing . Med slovenskimi poimenovanji za pojav smo našli izraz fantomski ribolov , za vrsto opreme fantomska ribolovna oprema in izgubljena ribolovna oprema , za mrežo pa fantomska mreža in mreža duh . Katero poimenovanje za tovrstni pojav, ribiško opremo in mreže bi bilo v slovenščini najustreznejše?
Vsako leto se v morju izgubi ali namenoma odvrže več sto tisoč ton ribolovne opreme, med katero so tudi ribolovne mreže. Morske živali se vanje zapletajo in posledično poginejo, zato zanje predstavljajo veliko nevarnost. Odvržena oz. izgubljena mreža, če je nihče ne odstrani, plava po morju in lovi živali, s tem pa povzroča škodo morski favni. Angleško poimenovanje za to mrežo je ghost net , za ribiško opremo ghost gear , za pojav pa ghost fishing . Med slovenskimi poimenovanji za pojav smo našli izraz fantomski ribolov , za vrsto opreme fantomska ribolovna oprema in izgubljena ribolovna oprema , za mrežo pa fantomska mreža in mreža duh . Katero poimenovanje za tovrstni pojav, ribiško opremo in mreže bi bilo v slovenščini najustreznejše?
Terminološka
Klaviaturist
Zanima me, kako se pravilno imenuje osebo, ki igra na klaviaturo. Je to klaviaturec , klaviaturist ali kako drugače? Mu lahko rečemo tudi pianist ?
Zanima me, kako se pravilno imenuje osebo, ki igra na klaviaturo. Je to klaviaturec , klaviaturist ali kako drugače? Mu lahko rečemo tudi pianist ?
Terminološka
Olajševanje
Zanima me, kaj pomeni termin facilitiranje oz. kaj lahko pričakujem od osebe, ki se s tem ukvarja. Prijavila sem se namreč na delavnico, ki jo izvaja oseba, ki se ukvarja s facilitiranjem in coachingom , in ne vem, kaj lahko pričakujem.
Zanima me, kaj pomeni termin facilitiranje oz. kaj lahko pričakujem od osebe, ki se s tem ukvarja. Prijavila sem se namreč na delavnico, ki jo izvaja oseba, ki se ukvarja s facilitiranjem in coachingom , in ne vem, kaj lahko pričakujem.
Terminološka
Prst in tla
V Sloveniji obstaja terminološka zadrega pri uporabi terminov prst , tla in zemlja . Med seboj se nekako ne uspeta dogovoriti geografska in agronomska (pedološka) stroka. Strokovne definicije, kaj naj bi to bilo, so jasne in nesporne za vsako stroko posebej. Definicije ene in druge stroke so povzete v dveh strokovnih prispevkih v Geografskem obzorniku , in sicer v prispevku B. Vrščaja Zakaj rečemo prst, tla, zemlja (Geografski obzornik, 2015, 2/3, str. 4–13) in v prispevku B. Repeta 50 odtenkov rjave (Geografski obzornik, 2015, 2/3, str. 14–21). Kar geografi razumemo kot prst ter pedologi kot tla , je enako, pedologi pa tla in prst ločujejo. Geografi tradicionalno uporabljajo termin prst , pedologi pa tla . Vsi pa v pogovornem jeziku uporabljamo zemlja . Ko trčimo skupaj, vedno pride do spora. Težave nastajajo tudi pri prevodih evropske zakonodaje. Kaj svetujete s stališča terminologije?
V Sloveniji obstaja terminološka zadrega pri uporabi terminov prst , tla in zemlja . Med seboj se nekako ne uspeta dogovoriti geografska in agronomska (pedološka) stroka. Strokovne definicije, kaj naj bi to bilo, so jasne in nesporne za vsako stroko posebej. Definicije ene in druge stroke so povzete v dveh strokovnih prispevkih v Geografskem obzorniku , in sicer v prispevku B. Vrščaja Zakaj rečemo prst, tla, zemlja (Geografski obzornik, 2015, 2/3, str. 4–13) in v prispevku B. Repeta 50 odtenkov rjave (Geografski obzornik, 2015, 2/3, str. 14–21). Kar geografi razumemo kot prst ter pedologi kot tla , je enako, pedologi pa tla in prst ločujejo. Geografi tradicionalno uporabljajo termin prst , pedologi pa tla . Vsi pa v pogovornem jeziku uporabljamo zemlja . Ko trčimo skupaj, vedno pride do spora. Težave nastajajo tudi pri prevodih evropske zakonodaje. Kaj svetujete s stališča terminologije?
Terminološka
Trivialna imena barvil
Za poimenovanje barvil se v slovenščini praviloma uporabljajo izrazi, ki se končujejo na obrazilo -ilo , npr. modrilo , rdečilo , črnilo , belilo . V strokovnih besedilih s področja (bio)kemije in (mikro)biologije pa pogosto srečamo izraze, ki so tvorjeni drugače. Tako na primer metilensko modrilo v stroki pogosto poimenujemo metilensko modro , za fenol rdeče pa ni najti nobenega alternativnega zapisa. Zanima me, ali je mogoče splošno pravilo uporabiti v vseh primerih barvil, tudi za primere, ki v slovenščino še niso prevedeni. Problem se pojavi predvsem pri barvilih, ki so npr. oranžna ali vijolična (teoretično tudi rožnata, rjava idr.). Pojavljajo se tudi barvila, ki so poimenovana po zemljepisnih enotah, npr. teksas rdeče (ang. Texas red ), kongo rdeče (ang. Congo red ) in nilsko rdeče (ang. Nile red ), ali po osebah, npr. angleški poimenovanji Bismarck brown Y , Victoria blue R . Ali obstaja kako splošno pravilo za slovenjenje tudi teh dveh vrst poimenovanj barvil?
Za poimenovanje barvil se v slovenščini praviloma uporabljajo izrazi, ki se končujejo na obrazilo -ilo , npr. modrilo , rdečilo , črnilo , belilo . V strokovnih besedilih s področja (bio)kemije in (mikro)biologije pa pogosto srečamo izraze, ki so tvorjeni drugače. Tako na primer metilensko modrilo v stroki pogosto poimenujemo metilensko modro , za fenol rdeče pa ni najti nobenega alternativnega zapisa. Zanima me, ali je mogoče splošno pravilo uporabiti v vseh primerih barvil, tudi za primere, ki v slovenščino še niso prevedeni. Problem se pojavi predvsem pri barvilih, ki so npr. oranžna ali vijolična (teoretično tudi rožnata, rjava idr.). Pojavljajo se tudi barvila, ki so poimenovana po zemljepisnih enotah, npr. teksas rdeče (ang. Texas red ), kongo rdeče (ang. Congo red ) in nilsko rdeče (ang. Nile red ), ali po osebah, npr. angleški poimenovanji Bismarck brown Y , Victoria blue R . Ali obstaja kako splošno pravilo za slovenjenje tudi teh dveh vrst poimenovanj barvil?
Terminološka
Zapis vitaminov
Kako se pravilno zapiše imena vitaminov, kadar gre za podenoto istega vitamina, na primer: vitamin B12, vitamin D3 ...? Se piše stično z veliko črko in števko (B12), s stičnim vezajem (B-12), podpisano (B12) ali pa morda kako drugače? Največkrat se v strokovni literaturi pojavlja prvi zapis, torej B12, kar se mi zdi tudi najbolj smiselno in ločujoče, saj se podpisano navadno piše število atomov elementa, npr. število kisikovih atomov v eni molekuli ogljikovega dioksida (CO2).
Kako se pravilno zapiše imena vitaminov, kadar gre za podenoto istega vitamina, na primer: vitamin B12, vitamin D3 ...? Se piše stično z veliko črko in števko (B12), s stičnim vezajem (B-12), podpisano (B12) ali pa morda kako drugače? Največkrat se v strokovni literaturi pojavlja prvi zapis, torej B12, kar se mi zdi tudi najbolj smiselno in ločujoče, saj se podpisano navadno piše število atomov elementa, npr. število kisikovih atomov v eni molekuli ogljikovega dioksida (CO2).
Število zadetkov: 16
Dostopnost