// imeti, opravljati, uvesti dežurno službo / dežurna soba za tistega, ki je dežuren
- dežúrni -a -o sam.: pog. danes ima dežurno naš oddelek dežurno službo
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
SSKJ
dežúren -rna -o prid. (ȗ) ki opravlja službo v času, ko drugi ne delajo: dežurni oficir, uslužbenec, zdravnik; dežurna gasilska četa; dežurna lekarna lekarna, ki je odprta ponoči ali med prazniki
// imeti, opravljati, uvesti dežurno službo / dežurna soba za tistega, ki je dežuren
// imeti, opravljati, uvesti dežurno službo / dežurna soba za tistega, ki je dežuren
SSKJ
dežúrna -e ž, dežúrnih (ȗ) ženska, ki opravlja službo v času, ko drugi ne delajo: nočna dežurna je zjutraj predala delo
SSKJ
dežúrni -ega m (ȗ) kdor opravlja službo v času, ko drugi ne delajo: kje je dežurni? popoldne so bili v službi samo dežurni; dežurni čete
SSKJ
dispergírati -am dov. in nedov. (ȋ) kem. razpršiti snov v drugi snovi: dispergirati glino v vodi; klej se dispergira v vodi
- dispergíran -a -o: dispergirana snov
SSKJ
SSKJ
drúg -a tudi -á m, mn. drugóvi in drúgi (ȗ)
- 1. star. tovariš, prijatelj: včasih mu je bil drug; obiskal je skoro vse mladostne drugove; drug iz vojnih dni / pogosto se sestaja s stanovskim drugom iz sosednjega mesta; pren., pesn. Bori, drugovi, dehteči, močni, tihi drugovi kraške samote (S. Kosovel)
- 2. star. kdor sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom; družabnik: bil je njihov trgovski drug / kot del naslova podjetja, v kapitalistični ekonomiki tvrdka XY in drug
- 3. knjiž. moški, ki živi z žensko skupno življenje: njen življenjski drug / zakonski drug mož
- 4. etn. ženinov, nevestin spremljevalec k poroki ali tudi organizator svatbe: prišla sta ženin in njegov drug; biti, iti za druga; izbrati si koga za druga
// rel. bogoslovec, ki organizira in vodi slavje ob novi maši: bil je za druga več novomašnikom
SSKJ
drúgec -gca m (ū) čeb. drugi roj iz iste družine v istem letu: zlasti drugci vzamejo s seboj dosti medu
SSKJ
drugo... ali drúgo... in drugo... prvi del zloženk (ū) nanašajoč se na drugi: drugonadstropen; drugokategornik, drugouvrščen; drugoinstančen
SSKJ
drúgokategórnik -a m (ū-ọ̑) žarg., šah. kdor igra, tekmuje v drugi kategoriji: turnirja se je udeležilo več prvokategornikov in drugokategornikov
SSKJ
drúgokrat prisl. (ū) zastar. ob drugi(h) priložnosti(h); drugikrat: če danes ne, pa drugokrat; kadar je v stiski, pride, drugokrat pa ne
SSKJ
drúgoligáš -a m (ū-á) žarg., šport. društvo, klub ali moštvo, ki tekmuje v drugi ligi: nogometaši ljubljanskega drugoligaša; prvak med drugoligaši
SSKJ
SSKJ
SSKJ
ekstradícija -e ž (í) knjiž. izročitev osebe drugi državi zaradi kazenskega pregona ali izvršitve kazni: ekstradicija vojnih zločincev; pogodba o ekstradiciji
SSKJ
emulgírati -am dov. in nedov. (ȋ) kem. razpršiti tekočino v drugi tekočini, v kateri se ne topi: detergenti emulgirajo maščobo; nepreh. olje emulgira v raztopini detergenta
SSKJ
epifít -a m (ȋ) bot. rastlina, ki raste na drugi rastlini in ima lastno presnovo, priraslika: alge, lišaji in mahovi so najbolj pogosti epifiti pri nas
SSKJ
fabianízem -zma m (ī) v drugi polovici 19. stoletja gibanje angleške organizacije Fabian Society za mirno preobrazbo kapitalistične družbe v socialistično
SSKJ
febronianízem -zma m (ī) rel., v drugi polovici 18. stoletja nauk, da je vsa oblast v Cerkvi prvotno pripadala vernikom: v avstrijskih središčih sta se takrat močno razmahnila janzenizem in febronianizem
SSKJ
fébruar -ja m (ẹ̑) drugi mesec v letu: Prešeren je umrl osmega februarja; kongres bo v (mesecu) februarju / (meseca) februarja je padlo veliko snega
SSKJ
felibríst -a m (ȋ) v Franciji, v drugi polovici 19. stoletja član skupine, ki si prizadeva izoblikovati provansalščino v knjižni jezik: gibanje provansalskih felibristov z Mistralom na čelu
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 35
- 36
- 37
- 38
- 39
- 40
- 41
- 42
- Naslednja »
Število zadetkov: 832
Dostopnost