Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
plávati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v vodi premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Žival plava pod vodo /samo z repom/.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti, nahajati se po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
V teh globinah plava samo bela riba.
2.1.
kdo/kaj biti negotov po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
/Brez pravega interesa in veselja/ v tej stroki že dolgo plava.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti deležen visoke stopnje stanja po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Ta polenta kar plava v zabeli.
4.
iz športa kdo delati kaj
Eden plava kravl, drugi pa metuljčka.
Celotno geslo Vezljivostni NG
plés-asamostalnik moškega spola
  1. zaporedje določenih korakov, gibov, navadno ob glasbeni spremljavi
    • ples česa/koga
    • , ples na/v/ob čem, kje, kako
    • , ples iz česa, od kod
    • , ples po čem, kje, kdaj, kako
  2. sporočilno premikanje, gibanje določenih živali
    • ples česa
  3. vrsta glasbe
  4. družabna prireditev
    • ples koga/česa
    • , ples v/na/po čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • ples v/z
  • , ples za
Celotno geslo Vezljivostni NG
pohléven-vna -opridevnik
  1. poslušen, skromen
    • kdo/kaj biti pohleven kot kaj
  2. netežaven, nenapadalen
    • kdo/kaj biti/postati pohleven kot kaj
Celotno geslo Vezljivostni NG
pójem-jmasamostalnik moškega spola
  1. miselna predstava, ocena o določeni vsebini
    • pojem za kaj
    • , pojem v čem, kje
    • , pojem iz česa
  2. navadno v povedku izjemna vrednost, ocena
    • biti pojem za kaj
    • , pojem v čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • pojem o
Celotno geslo Vezljivostni G
pokrívati se -am se nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol
navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj istočasno pojavljati se
Predavanji se /časovno delno/ pokrivata.
Celotno geslo Vezljivostni NG
ponížen-žna -opridevnik
  1. podrejen
    • kdo biti ponižen kot kdo/kaj
    • , kdo biti ponižen s kom
    • , kdo biti ponižen do koga/česa
    • , kdo biti ponižen pred kom/čim
  2. neizrazit, skromen
    • kdo biti ponižen do koga/česa
    • , kdo biti ponižen pred kom/čim
Celotno geslo Vezljivostni G
poprijéti -prímem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo pri izmeničnih gibih enkrat prijeti za koga/kaj
/Lahkotno/ je poprijel kovček in odšel.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti nadaljevati
Drugi so se jezili in on je /kot papiga/ poprijel (za njimi).
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj načeti koga/kaj
/Pri cigaretnem dimu/ ga je vedno poprijel močen kašelj.
Celotno geslo Vezljivostni G
posredováti -újem nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj delati, pomagati pri/v kom/čem / med kom/čim
/Nerad/ je posredoval med njima.
2.
kdo/kaj posegati, pomagati v/ob čem / kdaj / kje
Policisti so morali v teh dneh večkrat posredovati.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pojasnjevati, sporočati kaj
Posredoval (jim) je svoje izkušnje.
3.1.
kdo/kaj izraža kaj
Posredovali so (jim) njegove pozdrave.
4.
kdo/kaj omogočati kaj
Založba (bralcem) posreduje pregled celotnega pesniškega ustvarjanja tega obdobja.
Celotno geslo Vezljivostni G
prekrívati se -am se nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol
1.
navadno oseba v množini/dvojini kaj nahajati se na istem mestu z zami kom ali brez
Pri prerisovanju so se risbe prekrivale.
2.
navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj istočasno pojavljati se
Predavanji se /časovno delno/ prekrivata.
3.
kdo/kaj ujemati se s kom/čim
Tako naziranje se ne prekriva z logiko.
4.
iz tehnike, navadno oseba v množini/dvojini kaj ne prepuščati barve podlage
Te barve se /dobro/ prekrivajo.
Celotno geslo Vezljivostni G
prestáviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/med/pod/skozi koga/kaj / kam
Torbo je /nervozno/ prestavil iz roke v roko.
2.
kdo/kaj dati koga/kaj
/Brez pravih pojasnil/ so jo prestavili.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj na/v kaj 'stanje/dogajanje'/ kdaj
Čas obiska je prestavil na drugi teden.
4.
iz avtomobilizma kdo/kaj spremeniti hitrost
Prestavil je.
5.
iz čebelarstva kdo/kaj dati koga/kaj
Prestavil je čebele.
Celotno geslo Vezljivostni G
pritegníti in pritégniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dati koga/kaj k/h komu/čemu v/na koga/kaj / kam
Pritegnil je stol k sebi in sedel.
2.
kdo/kaj s potegom, potegi narediti kaj bolj napeto, ravno
Kočijaž je pritegnil vajeti.
3.
kdo/kaj dobiti koga/kaj k čemu / za/na/v/med/pod koga/kaj / kam
Firma je v komisijo pritegnila več strokovnjakov.
4.
kaj začeti zanimati koga
Pogovor ga je močno pritegnil.
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj dobiti kaj 'pozornost'
Dekle je pritegnilo njegov pogled.
6.
kdo/kaj pomagati komu
Nihče ji ni pritegnil.
7.
kdo/kaj pomagati komu/čemu / kaj
V srcu jim je pritegnil.
8.
neknjižno pogovorno kdo/kaj udariti koga/kaj
Konja je pritegnil (z bičem).
Celotno geslo Vezljivostni G
protežírati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj podpirati koga/kaj
(Po drugi vojni) so protežirali bazično industrijo.
Celotno geslo Vezljivostni NG
pŕvi-a -o
  1. začetni v času
    • kdo/kaj biti prvi v/na čem, kje, kdaj
    • , kdo/kaj biti prvi s čim
  2. začetni v vrsti
    • kdo/kaj biti prvi v/na čem, kje
  3. najboljši
    • kdo/kaj biti prvi v/na čem, kje
    • , kdo/kaj biti prvi s čim
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • prvi od/izmed/med
Celotno geslo Vezljivostni NG
rázred-édasamostalnik moškega spola
  1. stopnja in enota izobraževanja v šolah
    • razred česa/koga
    • , razred s kom
  2. ljudje z enakim materialnim in vplivnim statusom v družbi
    • razred koga
    • , razred s čim/kom
  3. navadno s prilastkom razdelitev glede na enake značilnosti
    • razred česa/koga
    • , razred s čim
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • razred za
Celotno geslo Vezljivostni G
rodíti se -ím se dovršni in nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
1.
kdo/kaj začeti biti, obstajati kakšen
Lani se je rodilo več dečkov kot deklic.
2.
kdo/kaj začeti biti, obstajati kakšen od—do česa / sredi česa / v/na čem / med čim / kje / od—do kdaj / kdaj
Lani se je v Ljubljani rodilo več dečkov.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj nastati
Na morju se je rodil nov otok.
Celotno geslo Vezljivostni G
sedéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti pretežno na zadnjici
Nekateri so sedeli, drugi stali.
1.1.
kdo/kaj biti navadno v sede čem položaju zaradi počitka
Lenuh spet sedi (tam v kotu, tja do devetih).
2.
kdo/kaj imeti sedež sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Na predstavi so sedeli v parterju.
3.
kdo biti v zaporu
/Kot njegov oče/ je tudi on večkrat sedel.
4.
žargonsko, iz umetnosti kdo/kaj nastavljati se za kaj
Že (več slikarjem) je sedel za portret.
5.
kaj po merah ne ustrezati komu/čemu
To pokrivalo mu ne sedi /brez naknadnih popravkov/.
Celotno geslo Vezljivostni NG
slédsamostalnik ženskega spola
  1. ostanek, znak na podlagi
    • sled česa/koga
    • , sled za kom/čim
    • , sled v/na čem, kje
    • , sled o čem/kom
  2. navadno s prilastkom posledica
    • sled česa/koga
    • , sled za kom/čim
    • , sled o čem
    • , sled v/na čem, kje
  3. ostanek od celote
    • sled česa/koga
  4. ekspresivno, navadno z nikalnico zelo majhna količina
    • sled česa/koga
    • , sled za čim/kom
    • , sled o čem
Celotno geslo Vezljivostni G
sledíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj iti proti komu/čemu , dosegati koga/kaj
Policisti/Policija so/je sledil-i/-a osumljenca.
2.
kdo/kaj zaznavno biti blizu komu/čemu , zaznavati koga/kaj
Sledil jo/ji je /s pogledom/.
3.
kdo/kaj premi kaj oč prilagajati se komu/čemu
Otroci so sledili očetu /kot nebogljeni mladiči/.
4.
kdo/kaj premi kaj oč biti blizu komu/čemu , upoštevati koga/kaj
Sledili so ozki poti (skozi grmovje).
5.
kdo/kaj biti nadaljevanje komu/čemu
Hodniku je sledilo nekaj stopnic.
6.
kdo/kaj biti posledica komu/čemu
Postopku je sledila kazen.
7.
kdo/kaj biti podrejen komu/čemu
Sledil je njihovim navodilom.
8.
kdo/kaj biti naklonjen komu/čemu
Sledil je filmu in komentarju po njem.
9.
navadno v 3. osebi kaj biti iz česa
Iz razprave sledi, da je treba storilnost povečati.
10.
iz matematike kaj biti kot sklep iz česa
Iz obeh formul sledi, da je a večji kot b.
11.
iz montanistike kdo/kaj zaznavati, ugotavljati kaj
Sledili so sloj premoga, drugje spet žilo rude.
Celotno geslo Vezljivostni G
slonéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti v poševnem, nagnjenem stanju, položaju sredi/okoli/okrog koga/česa / v/na/ob/pri kom/čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kje / kod , kdaj / koliko
Ob pultu so nekateri sedeli, drugi sloneli.
2.
čustvenostno kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kod / kdaj
V gostilni pri pultu je bil zmožen sloneti cel dan.
Celotno geslo Vezljivostni G
spáti spím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti v stanju telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti
Nekateri so spali, drugi pa bedeli.
1.1.
kdo/kaj biti navadno v leže čem položaju zaradi počitka
Vsak dan spi /do osmih/.
2.
kdo/kaj imeti prostor sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kod / kdaj / koliko časa za tak počitek
Spijo kar na prostem, na tleh.
3.
čustvenostno kdo/kaj biti nedejaven, nedelaven, ne sodelovati
Mladina ni organizirana, spi.
4.
neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj nedejavno nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kod / kdaj / koliko časa za tak počitek
V mladostnikih spolnost še spi.
4.1.
kdo/kaj biti pokopan kje / v čem
Rad bi spal v domači zemlji.
Število zadetkov: 56