Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
génij -a m (ẹ́)
1. izvirno ustvarjalen človek z najvišjimi duševnimi sposobnostmi: on je genij; literarni, pesniški genij; umetniški genij; spoznanje genija; zgodovinska vloga genija / iron. to neumnost je lahko naredil samo tak genij, kot je on
2. knjiž. najvišja, izvirno ustvarjalna sposobnost, duh: verovali so v njegov iznajditeljski genij; izpričati svoj ustvarjalni genij; genij komponista
// bistvene značilnosti, značaj česa: avtorjevo delo predstavlja sintezo germanskega in latinskega genija Belgije; to je tuje našemu narodnemu geniju
3. v rimski mitologiji bitje, ki spremlja in varuje človeka od rojstva do smrti: dobri geniji; pren., pesn. genij ljubezni, zvestobe
SSKJ²
izdúha -e ž (ȗ) zastar.
1. (neprijeten) duh: zrak, poln najrazličnejših izduh
2. zamisel, načrt: vse to je izduha njegove družine / literarne izduhe in fantazije
SSKJ²
júrjevka -e ž (ú)
1. bot. užitna goba, ki raste spomladi in katere meso ima duh po moki; majniška kolobarnica: jurjevke že rastejo
2. nar. narcisa
SSKJ²
kolobárnica -e ž (ȃ)
bot., navadno v zvezi majniška kolobarnica užitna goba, ki raste spomladi in katere meso ima duh po moki, Calocybe georgii: nabirati majniške kolobarnice
SSKJ²
lemúr2 in lémur -a m (ȗ; ẹ̑)
nav. mn., v rimski mitologiji blodeči (hudobni) duh umrlega: mani in lemuri; pren., knjiž. lemuri v Goethejevem Faustu
SSKJ²
máni -ov m mn. (ȃ)
v rimski mitologiji duh umrlega: darovati manom; pren., knjiž. pokloniti se manom velikega pesnika
SSKJ²
maniheízem -zma m (ī)
rel. nauk Manija v 3. stoletju, da je snov počelo zla in duh počelo dobrega: nastanek maniheizma
SSKJ²
prádúh -á m, im., tož. dv. tudi práduhá (ȃ-ȗ)
knjiž., v idealističnih filozofijah nematerialno počelo vsega, kar je; duh1:
SSKJ²
pridúh -a m (ȗ)
knjiž. neprijeten vonj; duh2: jajca dobijo v hladilnicah priduh
SSKJ²
prúsnica -e ž (ȗ)
bot. užitna goba, ki raste spomladi in katere meso ima duh po moki; majniška kolobarnica
SSKJ²
šejtán in šêjtan -a m (ȃ; ȇ)
pri muslimanih zli duh: pred njim so se tresli kot pred šejtanom
SSKJ²
trojíca tudi trójica -e ž (í; ọ̑)
1. skupina treh oseb: vesela trojica je zapela; postali so nerazdružljiva trojica / od skupine se je ločila trojica mož
// skupina treh enot: ti pojmi tvorijo trojico; trojica dreves
2. rel., v zvezi sveta Trojica Oče, Sin in sveti Duh kot tri božje osebe, ki so en sam Bog: verovati v sveto [sv.] Trojico; dogma o sveti Trojici / cerkev svete Trojice
♦ mat. trojica skupina treh elementov; pravn. senat trojice senat, sestavljen iz treh sodnikov
SSKJ²
védomec tudi vedómec -mca m (ẹ́; ọ́) etn., po ljudskem verovanju
1. človek, ki mu je usojeno, da med spanjem zapušča telo in postane zli duh: zraščene obrvi ima, vedomec bo; vedomec mu pije kri; hlapec je z vedomci divjal vsako noč do zore; ta misel ga duši kot vedomec
2. duša pred krstom umrlega otroka, ki se prikazuje kot lučka: lučka je bila vedomec
SSKJ²
vzdúh -a m (ȗ) zastar.
1. zrak: vzduh je težek in soparen; vdihavati svež vzduh; vlažen vzduh / škrjanček je zletel v vzduh
// ozračje, vzdušje: ustvariti demokratičen vzduh
2. duh2, vonj: opojen vzduh; vzduh po ribah
Število zadetkov: 214