Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
tobák -a m (ȃ)
1. enoletna kulturna rastlina z velikimi listi, ki vsebujejo nikotin, ali njeni listi: tobak cvete; sušiti in rezati tobak; obirati tobak; nasadi tobaka / makedonski tobak
2. posušeni listi te rastline, pripravljeni za kajenje, njuhanje, žvečenje: kaditi, njuhati, žvečiti tobak; natlačiti pipo s tobakom; klobasa, ščepec tobaka; kupiti zavojček tobaka; duh po tobaku / ekspr. prepovedali so mu tobak kajenje; prodajalec tobaka tobačnih izdelkov
● zastar. piti tobak kaditi; zastar. sedel je in pokal tobak iz kratke pipe kadil; ekspr. to ni vredno pipe tobaka to je vredno zelo malo, nič
♦ bot. kmečki tobak gojena rastlina z zelenkasto rumenimi cveti, Nicotiana rustica; navadni tobak kulturna rastlina z velikimi listi in rdečimi cveti v latu, Nicotiana tabacum; kem. fermentacija tobaka
SSKJ²
tohlína -e ž (í)
star. zatohlost: tohlina in duh po plesnobi
SSKJ²
trhlína -e ž (í)
kar nastane med trohnenjem: trhlina se je bledo svetlikala v temi; odstraniti trhlino; duh po trhlini
♦ agr. prst z večjimi organskimi delci
SSKJ²
tvóren -rna -o prid. (ọ̄)
knjiž. ustvarjalen: samonikel in tvoren duh / tvorno sodelovanje med narodi
♦ bot. tvorno tkivo rastlinsko tkivo, iz katerega se po celičnih delitvah in diferenciacijah razvijejo vsa druga (trajna) tkiva; jezikosl. tvorni način glagolski način z osebkom kot nosilcem dejanja; tvornik
    tvórno prisl.:
    tvorno se vključevati v delo; tvorno pretekli deležnik
SSKJ²
úm -a m, v drugem pomenu mn. stil. umôvi (ȗ)
1. sposobnost mišljenja, spoznavanja: ponesrečenčev um je prizadet; otrokov um se razvija; bistriti mladini um; meje človeškega uma; um in razum / spoznati s srcem, ne z umom / knjiž. um se mu je omračil postal je duševno bolan; imeti bister, pronicljiv um; star. bolan na umu duševno bolan
// zavest, duh glede na to sposobnost: um marsičesa ne zna razložiti; razum razčlenjuje, povezuje, um pa ustvarja ideje; dejavnost uma
2. navadno s prilastkom človek glede na to sposobnost: iščoč, kritičen, ustvarjalen um; največji umi človeštva / biti velik politični um
● star. ni mu šlo do uma ni doumel; ekspr. od razburjenja, strahu biti čisto iz uma nerazsoden, zmeden; star. to mi ne gre iz uma, z uma tega ne morem pozabiti; ekspr. to bi ga spravilo iz uma naredilo nerazsodnega, zmedenega; naredilo duševno bolnega; star. to mi ni padlo, prišlo na um tega se nisem spomnil; na to nisem pomislil; star. to mi ne gre v um v glavo; imeti na umu star. kaj je imel na umu, je težko reči kaj je mislil, nameraval; star. vse to morate imeti na umu, če hočete biti pravični vse to morate upoštevati; zastar. najti pot po umih po občutku; zastar. po mojih umih jim še veliko manjka po moji presoji, oceni; star. uma svetli meč razum, pamet; ekspr. delati, kričati kakor iz uma zelo
♦ filoz. čisti um bistvena lastnost duha ustvarjati misel in oblikovati spoznanje; praktični um po Kantu človekova moralna dejavnost
SSKJ²
vèleúm -a m (ȅ-ȗ)
knjiž. genij: odkritja veleuma / matematični, pesniški veleum
● knjiž. občudovati njegov veleum izvirno ustvarjalni um, duh
SSKJ²
vétrc -a m (ẹ̑)
manjšalnica od veter: vetrc prinaša duh po cvetju; pihal je slab vetrc; topel, večeren, vlažen vetrc / ozračje je mirno, brez vetrca
♦ gastr. španski vetrc belo pecivo iz beljakov in sladkorja
SSKJ²
voltairjanski -a -o [volterjánski] prid. (ȃ)
tak kot pri Voltairu: voltairjanski duh / voltairjanski posmeh
SSKJ²
vsemírje -a s (ȋ)
knjiž. vesolje: neskončno vsemirje; tišina, veličastnost vsemirja / iznajdba je odprla pot v vsemirje
● knjiž. duh bi rad prodrl v vsemirje v kozmos; knjiž. zvezdnato vsemirje nebo
SSKJ²
zadúhlost -i ž (ú)
zatohlost: zaduhlost ozračja
● star. oglje vzame ovsu zaduhlost duh po plesnivem
SSKJ²
zagáten1 -tna -o prid. (á ā) ekspr.
1. težaven, neprijeten: zagaten položaj; živeti v zagatnih razmerah
2. neprijeten, zoprn: zagaten duh po hrani; zagaten okus, vonj / zagatno vino trpko
3. zadušljiv, težek: v sobi je zagaten zrak / soparno, zagatno vreme
// neprijeten, moreč: zavladal je zagaten molk; zagatna tišina
    zagátno prisl.:
    zagatno je zaudarjalo po golobnjakih; zagatno dišeča bobrovina / v povedni rabi v sobi je bilo zagatno
SSKJ²
zélnica -e [zeu̯nica tudi zelnica] ž (ẹ̄)
voda, v kateri se kisa zelje: odliti zelnico; duh po zelnici
SSKJ²
žganjíca in žganíca -e ž (í)
nar. žganje2: kuhati, piti žganjico; požirek žganjice; duh po žganjici
SSKJ²
animízem -zma m (ī)
verovanje nekaterih ljudstev, da je v vseh stvareh duh, duša: animizem in totemizem
SSKJ²
bés1 -a m (ẹ̑)
1. mitol. zli duh: bes jo je obsedel; bati se besov / ekspr., z oslabljenim pomenom besi ljubosumnosti ga razjedajo / kot vzklik: da bi ga bes; star. bes te lopi, plentaj
2. v povedni rabi izraža podkrepitev trditve: To mora neháti – ní bes! (A. Aškerc)
SSKJ²
čŕt2 -a m (ȓ)
mitol. zli duh: bati se črtov
SSKJ²
demón in démon -a m (ọ̑; ẹ̑)
1. mitol. duh, ki odločilno vpliva na človekovo življenje in usodo: častiti demone; zli demon; vera v demone; pren., ekspr. bila je njegov demon
// v krščanstvu hudič, satan: borba angelov z demoni
2. knjiž. močna, nagonska težnja, nagnjenost, navadno k čemu slabemu: demon ga je razjedal v duši; sprostiti demone v človeku / ekspr., z oslabljenim pomenom: polastil se ga je demon zavisti; v sebi je čutil demona sadizma, uničevanja
SSKJ²
dišáva -e ž (ȃ)
1. snov, ki daje hrani prijeten vonj in okus: jedem dodajamo razne dišave
2. kozmetično sredstvo prijetnega vonja: uporabljati drage dišave
3. nav. mn. vonj, duh2: iz kuhinje so se širile prijetne dišave; zastar. dišava planinskega cvetja
SSKJ²
duhovín -a m (ȋ)
star. zli duh, hudič, demon: bilo je, kot da so se vsi duhovini zarotili proti meni
SSKJ²
duhovína -e ž (í)
star. zli duh, hudič, demon: vile in duhovine / med ljudstvom so bile takrat predstave o duhovinah še močno žive o strahovih, prikaznih
Število zadetkov: 214