Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
mírtin -a -o prid. (ȋ)
mirtov: duh mirtinega listja
SSKJ²
mračíti -ím nedov. (ī í)
1. knjiž. delati mrko, neprijazno: težko življenje mu je mračilo obraz; kaj ti mrači oko; kaj se mračiš; izraz se mu je čedalje bolj mračil
2. knjiž. delati nejasno, zmedeno: gorje mu je mračilo duha; duh se mu je mračil / solze so mu mračile pogled ni več razločno videl
● knjiž. um se mu mrači postaja duševno bolan
3. knjiž. delati mračno, temno: nobena meglica ni več mračila sonca; goste zavese so mračile sobo
    mračíti se 
    1. brezoseb. prehajati iz dneva v mrak: mrači se; začelo se je mračiti
    2. postajati mračen, temen: dan se mrači; nebo se mrači / luna se mrači; pren., ekspr. začel se mu je mračiti življenja dan
    ●     ekspr. pred očmi se mi mrači zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim nejasno, mračno
    mračèč -éča -e:
    mračeč se je spregovoril; mračeče se dvorišče, nebo
SSKJ²
mrhovína -e ž (í)
meso poginule živali: hraniti se z mrhovino; duh po mrhovini
// poginula žival: pasje mrhovine; pren., slabš. nisem vedel, da je taka duševna mrhovina
SSKJ²
mŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. nav. 3. os. priti v stanje mrka: v omenjenem razdobju je luna dvakrat mrknila / ekspr. svetloba je mrknila potemnela; pren., ekspr. njegova slava je mrknila
2. ekspr. izginiti, izgubiti se: pustolovski duh še ni mrknil; nasmeh na licih mu je mrknil
// pog. naskrivaj, neopazno oditi: po večerji je mrknil iz hiše; mrknil je v Ameriko; po tem je nekam mrknil
3. knjiž. postati mrk, nerazpoložen: po teh besedah je mrknila in se umaknila; ob pogledu nanje je mrknil / obraz mu je mrknil
● ekspr. žarnica je mrknila ugasnila; ekspr. mrkniti z očmi po čem na hitro, skrivaj pogledati; prim. mrkel
SSKJ²
mrlìč -íča m (ȉ í)
1. mrtev človek, zlasti do pogreba: dati, položiti mrliča na mrtvaški oder, v krsto; pokopati mrliča; prepeljati mrliča na pokopališče; bled kot mrlič; bilo je tiho, kot da bi imeli mrliča v hiši / bedeti pri mrliču / odnesti mrliče in ranjene mrtve ljudi, mrtve / v krščanskem okolju: kropiti mrliča; zvoniti mrliču; pren., ekspr. živel je še, vendar je bil mrlič
// po ljudskem verovanju duh mrtvega v njegovi prejšnji podobi: na pokopališču so se prepirali mrliči; srečati mrliča
2. ekspr. neživahen, nedružaben človek: zakaj si tak mrlič
● čeb. žarg. mrlič mrtva, odmrla čebelja družina; ekspr. politični mrlič človek, ki mu je popolnoma onemogočeno politično delovanje; ekspr. bolnik je bil živ mrlič zelo bled, shujšan; ekspr. on je živ mrlič smrtno bolan
SSKJ²
nàdnaráva -e ž (ȁ-ȃ)
v krščanstvu kar je, obstaja nad naravnim, izkustvenim: v tej dobi je bil človeški duh usmerjen le v nadnaravo; razmerje med naravo in nadnaravo
SSKJ²
nasíčati -am nedov. (ī)
1. delati kaj (zelo) polno česa: rezek vonj nasiča ves prostor; neprijeten duh nasiča zrak; ozračje se je nasičalo z dimom
2. zastar. nasičevati: nasičati lačne ljudi
    nasíčati se ekspr.
    zadovoljevati se: ljubosumno srce se ji je nasičalo ob maščevanju
SSKJ²
nižína -e ž (í)
1. nizek, razmeroma raven svet: v vzhodni Evropi prevladujejo nižine; rodovitna nižina / Panonska nižina
2. prostor, ki je nižje od česa: spustiti se v nižino; pren. duh se je dvignil iz nižin
3. lastnost, značilnost nizkega: nižina glasu
4. nav. mn., ekspr. socialno najšibkejši, najrevnejši družbeni sloj: iz nižin se je povzpel na višje mesto
● ekspr. v romanu so prikazane nižine življenja moralna propalost, pokvarjenost
SSKJ²
občéstven in óbčestven -a -o prid. (ẹ̑; ọ̄)
nanašajoč se na občestvo: občestveni duh; občestvena zavest; individualno in občestveno čustvovanje / občestveno življenje med Slovenci
SSKJ²
óceten -tna -o [ocətən in ocetən] prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na ocet: ocetna raztopina
♦ agr. ocetna kožica kar se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju
2. kem., v zvezi ocetna kislina organska kislina, ki nastaja pri fermentaciji sadnih sokov: radikal ocetne kisline; duh po ocetni kislini
    ócetno prisl.:
    ocetno kisel
SSKJ²
opájati -am nedov. (ā)
1. povzročati pijanost: alkoholne pijače opajajo; opajati se z žganjem
2. nav. ekspr. povzročati stanje čutnega in duševnega ugodja: duh cvetočih akacij opaja / petje je opajalo poslušalce; upanje na vrnitev ga opaja / jesenske barve opajajo oko
// z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: opajala jih je neskončna sreča, žalost
    opájati se 
    biti v stanju čutnega in duševnega ugodja: opajati se ob misli na prihodnost; opajala se je nad glasbo; opajati se z lepoto pokrajine
    ●     knjiž. pesnik se opaja v ljudski pesmi zajema, dobiva iz nje
    opajajóč -a -e:
    opajajoč vonj; opajajoča moč ljubezni; opajajoča toplota
SSKJ²
opojíti -ím dov., opójil (ī í)
1. povzročiti pijanost: vino ga je opojilo
2. nav. ekspr. povzročiti stanje čutnega in duševnega ugodja: duh teh rož človeka opoji / glasba jih je popolnoma opojila; opojila ga je misel, da bo doma
    opojèn -êna -o:
    opojen človek; opojen od vonja cvetoče ajde; ves je opojen od sreče, uspeha
SSKJ²
ovenélost -i ž (ẹ́)
stanje ovenelega: zaradi ovenelosti so vrtnice izgubile tudi svoj opojni duh / ovenelost kože
SSKJ²
ovóhati -am dov. (ọ̑)
1. vohajoč se približati na več mestih: pes je pritekel k njemu in ga ovohal; živali sta se ovohali
2. zaznati, ugotoviti z vohom: ovohal je duh po acetonu / vse je otipal in ovohal poduhal / ko je stopil v vežo, je ovohal pečenko zavohal, zaduhal
3. ekspr. s prikritim poizvedovanjem, iskanjem priti do česa: ovohali so ga in zaprli / ti ljudje vse ovohajo izvohajo
// s prikritim opazovanjem ugotoviti mnenje, mišljenje drugega: možje so najprej ovohali drug drugega, nato pa začeli govoriti
● ekspr. čete so včeraj prvič ovohale smodnik se bojevale
    ovóhan -a -o:
    ovohane kosti
SSKJ²
petrolêj -a m (ē)
oljnata, vnetljiva tekočina, ki se uporablja navadno za razsvetljavo: pridobivati petrolej; čistiti s petrolejem; duh po petroleju / svetilka na petrolej
♦ kem. frakcija nafte z vreliščem med 180 in 300 °C
SSKJ²
plesnív -a -o prid. (ī í)
na katerem je plesen: plesniv les; kruh je postal plesniv; plesnivo grozdje, žito / plesniv okus mleka
// slabš. osivel, star2: stala je ob strani svojega plesnivega ženina
● ekspr. zapustil ji je nekaj plesnivih grošev malovrednih, ničvrednih; slabš. oklepati se plesnivih načel zastarelih; sam.: duh po plesnivem
SSKJ²
prekajenína -e ž (í)
knjiž. prekajeno živilo, navadno meso: duh po prekajenini
SSKJ²
prenicljív -a -o prid. (ī í)
pronicljiv, prodoren: prenicljiv umetnikov duh / prenicljiva analiza
SSKJ²
prepojíti -ím dov., prepójil (ī í)
1. narediti, da se kaka snov, navadno tekoča, popolnoma razširi po drugi snovi: prepojiti les s kemičnimi sredstvi; prepojiti madež z bencinom; prepojiti sadje s sladkorjem; pren. veselje je prepojilo žalost
2. nav. ekspr. pojaviti se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: sobo je prepojil duh po španskem bezgu / strah ga je vsega prepojil; mladino je prepojilo navdušenje
    prepojíti se 
    dobiti vase veliko kake snovi, navadno tekoče: hrana se v ustih prepoji s slino; obveza se je prepojila s krvjo
    prepojèn -êna -o:
    prepojen les; zrak je prepojen s prijetnim vonjem; z naprednimi idejami prepojena mladina; delo je prepojeno s satiričnim duhom
    ●     ekspr. naša zemlja je bila med vojno prepojena s krvjo zelo veliko je bilo ubitih, ranjenih
SSKJ²
presvetljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, povzročati, da svetloba prehaja skozi kaj: presvetljevati jajca; presvetljevati z žarki; pren. presvetljevati kaj z lučjo razuma
2. delati svetlo, svetlejše s prehodom skozi kaj: sonce je presvetljevalo gozd; pren. duh presvetljuje temo nejasnosti
Število zadetkov: 214