Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
duh -a m duh, tj. 1. vonj: Edn kateri nikuli nej tabak nuzal, ſam duh im. ed. je njemu ſuper ǀ Duh im. ed. tvoiga oblazhila, je kakor duh im. ed. tiga kadilla ǀ Sveti Duk im. ed. pak skuſi nasho Mater S. Katholis Kershansko Zerku je sapovedal ǀ voda katera tezhe po shlebah obeniga duha rod. ed. neudobi ǀ tarta poshene to rosho, ali zvejt, kateri en lep duh tož. ed. od ſebe da ǀ zhe ta voda po glinu tezhe, duh tož. ed. od njega vſame ǀ kadar je bil umerl njegovu truplu en lep duh tož. ed. je od ſebe dallu ǀ to keho s' luzhio, inu lepem duham or. ed. je bila nepolnila ǀ roshiza je bila Maria Diviza, sakaj s'suojm lepem duhom or. ed. je bila pregnala ſmrad 2. breztelesno bitje: zhe je bil duh im. ed. Boshy koku je mogal biti hudizh ǀ ta nezhisti duh im. ed. vaſs je obſedel ǀ kateri je en zhiſt Duh im. ed. bres teleſſa ǀ vy ſrezhni Duhovi im. mn. imate gvishnu veliK vrshoh vaſho Krajlizo zhastiti 3. duševnost, duša: de bi nje duh im. ed. losheshi ſe mogal k' ſvojmu Stuarniku polsdignit, je ſvoje truplu s' poſtam zerala ǀ Moje ſerze nima meru moj Duh im. ed. nima pozhitka ǀ TuKai ſe naide mijr, inu pozhitiK tiga Duha rod. ed. ǀ brumnost nashiga meſsa, inu svetust nashiga Duha rod. ed. ǀ Prerok David v'duhu mest. ed. je previdil letu v'Nebuhojejne Christuſavu ǀ v'Duhu mest. ed. je vidil ta S. Sacrament ǀ Ieremias v' duhu mest. ed. je vidil ǀ de ſi lih v'Duhu mest. ed. je ſlab, inu bolan ǀ Bug je tem vbogim v'duhu mest. ed. Nebu oblubil ǀ meſsu ſe prauda s' Duham or. ed., napokaj dellaio te hude shelje pozhutiki nagaieio → Sveti Duh
Svetokriški
Duh -a m → Sveti Duh
Svetokriški
Sveti Duh -ega -a m osebno lastno ime Sveti Duh: Ozha, Syn, inu Sveti Duh im. ed. ſo vkupaj ſvit dershali ǀ Sveti Duh im. ed. nikar en Angel, ali Archangel ǀ S. Duh im. ed. sfarij, inu ijm shuga ǀ S. Duh im. ed. tudi n'hozhe naſhe fardamajne ǀ katere nam Bug ozha, ſyn, inu S. Dah im. ed. ǀ dusho gnada Svetiga Duha rod. ed. je napolnila ǀ skuſi mozh ſvetiga Duhà rod. ed. ſi bila snoſila ǀ Proſsio Iogri sa dar S: Duha rod. ed. ǀ de bi vy danaſs premishluvali te skriune lastnusti S. Duhà rod. ed. ǀ k'Isvelizhejnu tèh vernih Dush je bil poslal S. Duhà tož. ed. s'Nebes ǀ ta gorezhi steber nam pomeni S: Duha tož. ed. Svéti Dúh, tretja božja oseba
Svetokriški
pižem -žma m mošus: leta Gospa je tulikajn pishma rod. ed. per ſebi noſſila, de po celli gaſi je duh dishal (III, 372) ǀ Duh teh roſſiz, polſama, inu pishma rod. ed. letemu nebeskimu perglihan je en duh tiga zheſſna, inu zhebula (V, 187) ← srvnem. bisem < stvnem. bisam(o) ‛mošus’ ← srlat. bisamum ← hebr. bāšām ‛balzamovec, balzam’; → bolzam, → polzam
Svetokriški
čebul -a m čebula: v'Egijpti ſò veliku rib, zheſsna, zhebula rod. ed., kumer, dijn imeli ǀ Duh teh roſſiz, polſama, inu pishma letemu nebeskimu perglihan je en duh tiga zheſſna, inu zhebula rod. ed. ǀ pokushi troshte S. Duhà, sheli, inu ijſzhe buzhe, kumare, zhebu tož. ed., inu zheſsen ǀ kumare, inu zhebu tož. ed. jeſti ǀ je bil sapelal Eſava Iſraeliterje s' zhebulam or. ed. ← ben. it. cebolla < lat. cēpula; prim. pri Pleteršniku čébuł.
Svetokriški
dati dam dov. dati: Kruha nej ſi hotel dati nedol. ǀ to reſnizo nam je hotel dat nedol. saſtopit s. Duh ǀ vam dam 1. ed. ta beli popir ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh mu almoshno dash 2. ed. ǀ nej sadosti de drugim pohushajne nedash +2. ed. ǀ Kar Bogu shlishi tu Bogu nadash +2. ed. ǀ neſsaj mu da 3. ed. ta cent denaru ǀ kakor ta roſha dà 3. ed. mèd zhebellam ǀ Leta Catharini prou dâ 3. ed. ǀ ona je ſvojga ſijnu skrila, inu ga neda +3. ed. skuhat, inu snejsti ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo, ni s'djanam pohushajna nedà +3. ed. ǀ Bogu ſe samiri, de nedá +3. ed. njemu ſvoi Sveti shegen ǀ ona nej k' obenimu nuzu, ſadu dobriga nadà +3. ed. ǀ ſe sglihata, roko ſi data 3. dv., de hozheta priatela biti ǀ ſvejt, inu hudizh pak ga ogolufata, inu druſiga njemu nedaſta +3. dv. ampak reve, inu shaloſt ǀ damo 1. mn. perloshnoſt ǀ vy pak ym date 2. mn. nekatere groshe ǀ vasho Hzher moshu daste 2. mn. ǀ obene huale mu nedate +2. mn. ǀ inu ſcepter v'roko mu dadò 3. mn. ǀ pignole ym dado 3. mn. jejſti ǀ ali pak manshi mirro dadè 3. mn. ǀ kateri taku shkodliue navuke dajò 3. mn., inu zhloveka sapeleio ǀ nashi vinogradi nam deſſetine nedadò +3. mn. ǀ spodobne zhaſti, inu huale S. Rus. T. nedado +3. mn. ǀ njemu neda do +3. mn. vekshi urednosti ǀ ſerze dadoſi 3. mn.+ sa volo Boshio vſe martre preſtati ǀ daj vel. 2. ed. nam kruhika ǀ dai vel. 2. ed. meni tvoio S. gnado ǀ Bug ti nedai +vel. 2. ed. jutrishniga dneua dozhakat ǀ nedaj +vel. 2. ed. Bug, de bi drugazhi od Marie Matere Boshje miſlili ǀ daimi vel. 2. ed.+ meſſa ǀ aku edn ti vſame ioppo, daimu vel. 2. ed.+ she plaish ǀ Dainam vel. 2. ed.+ tedaj polovizo tvoje shaloſti ǀ Bug tebi dej vel. 2. ed. ſrezho ǀ Vſe lete ſi vſhe enkrat v'nasho oblast dal, dei vel. 2. ed. tedaj nam tudi, lete, kateri ſo tudi shiveli, kakor ony ǀ Vſimimo tedaj Ceſſarju leto hualo, ter daimo vel. 1. mn. jo Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU ǀ Veſſelimoſe, inu zhaſt dajmu vel. 1. mn. Bogu ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna ǀ dejte vel. 2. mn. y en dober ſvit ǀ Nikar nedaite +vel. 2. mn. S. Rus. T. enimu katiri je hudoben kakor en peſſ ǀ njemu je bil ta leben dal del. ed. m ǀ obeniga lona ne bo dall del. ed. m ǀ Gospud Bug vam je bil dau del. ed. m tiga Synu ǀ jeſt bi nedal +del. ed. m zhes pet vinariu sa leto kravizo ǀ Synvu ſi bila imè dalla del. ed. ž Ruben ǀ je bila dala del. ed. ž tulikajn blaga ǀ Vsaketera deshela po ſvojm jeſiku je Bogu imè data del. ed. ž ǀ meni drugiga bi nadala +del. ed. ž temuzh en ſam guant ǀ kadar moja dusha bo prishla iskat tu moje greshnu truplu na ſodni dan, de bi raitingo dalu del. ed. s od ſvojga lebna ǀ njegovu truplu en lep duh je od ſebe dallu del. ed. s ǀ S. Iogri nam ſo en exempel dali del. mn. m ǀ ſmò radi almoshno dalli del. mn. m ǀ petleriu pak de bi imel od sheie umreti bi ene kapelze nedali +del. mn. m ǀ taku de bi ſe njemu kriviza godilla, kadar bi njemu libre nedalli +del. mn. m ǀ Aron je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè del. mn. ž … ali k'zhastu tiga Malika prezei ſo dalle del. mn. ž ǀ de s'vashim truplom nebote drugim pohushajna dale del. mn. ž dati se pustiti se: ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà +3. ed. vezh vun potegnit čez dati predati, izročiti: Judom ga zhes dash 2. ed., de ga bodo krishali ǀ Christus poprej glavo doli perpogne, inu potle dusho zhes da 3. ed. ǀ vidimo, de poprej dusho zhes dadò 3. mn., inu ſhe li kadar vmerjò ǀ Rihtnim hlapzom yh zhes dadò 3. mn. ǀ puſtimo hudizham kar Bug ym je zhes dall del. ed. m ǀ kadar bi tebe tvoja Goſpoiska Rabelnu zhes dalla del. ed. ž ǀ vas bodo Angelzi, inu Svetniki sapuſtili, inu tem smerdlivem hudizkom zhes dalli del. mn. m nah dati popustiti, biti popustljiv, prizanašati: en hishni Gospodar imà s'ſvojo sheno shiveti, lubit, poterplejne imeti, inu nah dati nedol. ǀ k' ſnaminu de groſovitnoſt tyh marter bo nag dalla del. ed. ž ǀ kadar uode ſo bile nah dalle del. mn. ž, ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie noter dati navesti, nakazati: Noter da 3. ed. Iſmaelu de Iſaka ie vuzhil malikovati ǀ hude miſli mu noterda 3. ed. ǀ vſe tu vam noter da 3. ed. Hudizh ǀ Ali Bug ſe vsmilij zhes Iosepha, inu njegovim bratom noter da 3. ed. to miſsu, de onij ſo bilij njega is shterne isulekli rajtingo dati položiti račun, odgovarjati: kadar imajo rajtingo Bogu pred ſpovednikam dati nedol. ǀ Tudi vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati nedol., od tajste premajhine mire, inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna slovo dati slovo dati, odsloviti: je urshoh imela taiſtom slavu dati nedol. ǀ mu ſapovei de ima ſlavu s'hishe taiſti ſvoij priatelzi dati nedol. ǀ hitru mu ſlavu da 3. ed. ǀ ſo ga proſsili de bi taisti loterzi Slavu dal del. ed. m ǀ bote ſlavu dali del. mn. m tej vashi priatelzi srce dati opogumiti: ſerze da 3. ed. ſvojm, Iogrom, Kateri tudi polovizo od shalosti, inu ſtraha martvi ſo bily ǀ gdu menite Nem. Nem. de je bil tako muzh, inu ſerze dal del. ed. m Chriſtuſu vshe polovizo mertvimu ǀ Gdu je bil dal serze del. ed. m, inu muzh tej zartani Gospej Iudit ven se dati predstaviti se (za nekoga drugega), izdati se: sa tiga volo ſe vun dà 3. ed. sa nje ſtriza ǀ Se vun dadò 3. mn. ſa tu kar nejſo, de li ludje ogolufaio, inu dobizhik imaio ǀ ie enkrat dial Iudom, kateri ſe ſo zhudili de Chriſtus Se ie ſa boga vun dal del. ed. m vero dati verjeti: takorshnem nimamo vere dati nedol., ter cilu yh imenuie norze, kateri hozheo is Svejsd prerokouati ǀ zhe meni nhzhete vero dati nedol., vſaj Resnizi Nebeſhki, Chriſtuſu Ieſuſu bote mogli veruati ǀ Beſsedam S. Blasha ſte vero dale del. mn. ž
Svetokriški
izdrakslan -a prid. izstružen: S. Duh pravi de rokè Mariæ Divize ſo ſdrakslane im. mn. ž ǀ S. Duh pravi od Mariæ Divize, de imà rokè sdrakslane tož. mn. ž (III, 336) → draksler
Svetokriški
nečist -a prid. nečist, zlasti spolno razvraten: en nezhiſt im. ed. m, nesramen shlovek je v'Mario pogledal ǀ ta je bil nezhist im. ed. m, kakor Herodesh ǀ ta nezhisti im. ed. m dol. duh vaſs je obſedel ǀ Kaj delash letuhaj ti nezhiſti im. ed. m dol. Duh ǀ Chriſtus je vejdil de ena nezhista im. ed. ž shena teshku ſe pobulsha ǀ je shivil, kakor ena nezhiſta im. ed. ž shivina ǀ kadar pah una huda nezhista im. ed. ž miſal na vaſhe ſerce ſede ǀ v'taisti temmi ſi nazhista im. ed. ž bila ǀ sa volo mojga nezhiſtiga rod. ed. m greshniga lebna ǀ Chriſtus ſe perpuſti od takushne nezhiste rod. ed. ž shene dotekniti ǀ pride s'tuojga negnusniga, inu nezhistiga rod. ed. s serza ǀ sa volo vaſhiga nezhistiga rod. ed. s pogledajna ǀ timu nezhiſtimu daj. ed. m Satanu veliku lejt je shlushila ǀ raijshi neKateri ijh shenKajo temu nezhistimu daj. ed. m maliKu Adonidu ǀ je bil rekal eni nezhiſti daj. ed. ž sheni ǀ s'mladosti tej nezhisti daj. ed. ž lubesni ſe je bil podal ǀ v'en nezhiſti tož. ed. m dol. greh je bila padla ǀ v'svoij mladosti je bil v'en nazhisti tož. ed. m dol. greh padil ǀ en ſaurashni zhlovek pak je njega nezhiſtiga tož. ed. m ži., inu bolniga ſluril ǀ k'sadnimu je bila niemu nije nezhisto tož. ed. ž lubesan resodela ǀ Je bil shal en mlad zhlovek s' nezhiſto or. ed. ž mislio ǀ spumnite vy O preusetni na krajla Nabukodonoſarja … Vy nezhisti im. mn. m na Madaleno ǀ Shtimajte, inu lubite ò nazhisti im. mn. m lushte tiga meſsa ǀ je rejs de tudi vezkrat zhloveka hude, inu nezhiste im. mn. ž misli, iuu shele preletè ǀ nezhiſte im. mn. ž miſly ga motio ǀ ima po nozhi inu po dnevi ſvoje ſerze polnu nezhiſtih rod. mn. misly ǀ nje nezhiſtim daj. mn. sheljam nej hotel prvolit ǀ Kateri Recept tudi Hugo Cardinal sapiſse tem nezhistim daj. mn. ǀ de ſe vam bò godilu Kakor drugim nazhistim daj. mn. ǀ G. Bug … hitrei tem nezhiſtom daj. mn., kakor pak drugem greshnikom odpuſt ǀ vezhkrat ſo vidili nikiteri ſvetniki te nezhiſte tož. mn. m greshnike, inu greshnize v'pakli ǀ ob vſaki uri je mogal ſvoie nezhiste tož. mn. ž shele dopolnit ǀ Kai menish de lete Boshije ozhij nej ſo vidle taiste tuoje nezhiste tož. mn. ž/s della ǀ v'nenuznih beſſedah, v'nezhiſtih mest. mn. mislih ǀ v'nezhiſtyh mest. mn. miſlah ǀ on bo mene pred nezhiſtimy or. mn. lotry obvarval ǀ s'nezhiſtomy or. mn. Moshmij
Svetokriški
nos -a m nos: ampak de nyh nuſs im. ed., nyh urat, nyh perſy ſo raunu kakor en Turrn ǀ nuſſ im. ed. bo dishal taiſti nebeski lepi duh ǀ Nus im. ed. bo en taku lep duh pozhutil ǀ vſaketeri ſvoj pushilz vſame, na naglem k'noſſu daj. ed. pertiſne ǀ Phisonomiſti pravio de dolh nuſs tož. ed. imeti, je snamine, de taisti zhloviK je pameten ǀ nekatere dny imam nuſs tož. ed. ſapert, de nezh nemorem dishati ǀ kadar edn poſtavi na nuſſ tož. ed. selene shpegle, taku vſe kar gleda, inu vidi, selenu njemu naprei pride ǀ Mocedonary nej ſo ſmeli ſe s'mejsta ganiti, nikar nauſs tož. ed. vſekant
Svetokriški
obsesti dov. 1. zasesti, zavzeti: Lucifer s'ſvojo paklensko vojsko bo obſedil del. ed. m vasho bogo dusho 2. obsesti, tj. polastiti se duše: ta hudi duh Boshy je bil njega obſedil del. ed. m ǀ hudizh ga ie bil obſedil del. ed. m ǀ prezej hudizh je bil njega, inu kojne obſedel del. ed. m, inu neuſmilenu yh umuril ǀ ta nezhisti duh vaſs je obſedel del. ed. m ǀ sakaj ſi ti paklenska spaka to lepo Dekilzo obſsedil del. ed. m ǀ kakor de bi obedua ta hudi obſsedel del. ed. m ǀ hudizhy ſo to shivino obſedli del. mn. m ǀ kakor de bi vſy ty rogati bili tebe obſedli del. mn. m ǀ udihzhij ſo bilij hzher obsedli del. mn. m
Svetokriški
persona -e ž 1. oseba: kadar ena shlahtna viſoka Perſona im. ed. vmerje ǀ taiſta persona im. ed., katera je imela en leip duh, enu dobru imè ǀ on je meni veliko shkodo ſturil na blagi, inu tudi je zhes poshteine moje perſone rod. ed. ǀ Polè kakorshnoſt te Perſone rod. ed. ǀ ti ſi en ſmertni greh ſturil, inu ſi dolshan tu dobru imè taiſti perſoni daj. ed. poverniti ǀ Poidi ti opraulaviz poverni ſpet tu dobru imè uni personi daj. ed. ǀ skuſi tvoje opraulaine ſi taiſto perſono tož. ed. v' shkodo perpravil ǀ de ſi lih maihin samerkaio nad taiſti perſoni mest. ed. ǀ kar pak leipiga, zhedniga, inu huale uredniga vidio per eni perſoni mest. ed. letu samolzhe ǀ kakor duei perſoni im. dv. vkupai prideio, prezei sazhneio od tiga, inu une govorit ǀ lete try Perſone im. mn. ozha, syn, S: Duh, en ſam Bug, v'minuti pozhetja Marie Divize ſo bilij sklenili ǀ moshke, inu shenske perſſone im. mn. gorezhe sfeizhe v' rokah imaio ǀ Pred tem gmain potupom ſamih oſſem perſon rod. mn. je bilu ohrainenih ǀ katere perloshnoſt dado moshkem perſonam daj. mn. ǀ Ta paklenſki ſaurashnik … je bil te shenske Perſone tož. mn. taku oſlepil ǀ shpotliva beſſeda okadi, inu umadeshe te ner brumnishi, inu ner nedolshnjshi persone tož. mn. ǀ mij vidimo de ſe vun pò moshkem, inu shenskem ſpolu, po ledih, inu ſakonshih perſonah mest. mn. ſproſtera ǀ s' Moshkimi Perſonami or. mn. 2. vloga: Bugaimo my S. Ambrosha kateri nas vuzhi, de imamo ſe nauadit nasho perſono tož. ed. katero imamo reciterat per tej Comedy → peršona
Svetokriški
polzam -a m balzam: Duh teh roſſiz, polſama rod. ed., inu pishma letemu nebeskimu perglihan je en duh tiga zheſſna, inu zhebula (V, 187) → bolzam, → pižem
Svetokriški
svetovati -am dvovid. svetovati: je bil ſazhel ſvetovat nedol. Ceſsarju, de bi imel ſvojo vojsko poſlat Zhes lashko deshelo ǀ jest ſim ſi naprej vſel danaſs Nem. Nem. svetouat nedol., inu vuzhiti ǀ kir zviblaio pravu Svetovati nedol. ǀ jest nevem ali danaſs imam Nem. Nem. vuzhiti, inu svetuat nedol. malzhati, ali pak govoriti ǀ kar ieſt tebi ſvetovam 1. ed., aku ſe nezhesh kaſsati ǀ vaſs sfetovam 1. ed. s'S. Cyprianam ǀ satoraj jeſt tebi ſvetvam 1. ed. moj priatel ǀ S. Duh naſs opomina, inu ſvetova 3. ed. ǀ ſvetoua 3. ed. njemu, de bi vſak dan imel S. Maſho shlishat ǀ S. Duh ſvejtoua 3. ed. v' takorshni neuarnosti v' grob pojti ǀ u ſvetovajo 3. mn. de bi ſe puſtil pelati v'IudausKo deshelo ǀ obenimu nebom ſvetoval del. ed. m, de bi imel sapuſtit, ali ſaurashit ta ſvejt ǀ je tudi svetoval del. ed. m S. Ioannes vnimu preuſetnimu ǀ raunu letuje sfetoval del. ed. m David rekozh ǀ Prerok Daniel pak je krajlu Nabuchodonoſerju ſvetval del. ed. m ǀ ſturite tu kar je ſvetovala del. ed. ž ta modra Iudit ſvoje Purgarje rekozh ǀ malzhajnie ſo stonovitnu ti S. S. PushauniKi, inu shlushabniki Boshij dershali, inu druge dershati vuzhili, inu ſuejtuali del. mn. m svetovati se posvetovati se: satorai je lete vſe skusi pred ſvoimy oyhmy imel, inu s'taistimy ſe je ſvetnval del. ed. m
Svetokriški
devica -e ž devica: Sama Maria Diviza im. ed., inu S. Ioseph ſe ſo zhudili ǀ Maria Diuiza im. ed. s'suojm rojstvom vſe je bila potroshtala ǀ kakor je sturila Diviza im. ed. Lucia ǀ diviza im. ed. ſim oſtala ǀ poklizal ie bil Ioanneſa, kateri je bil Diviza im. ed. ǀ od ene zhiste Divize rod. ed. je bil roijen ǀ Christus je od ene zhiste Diuize rod. ed. rojen ǀ v' Teleſſu Marie Marie Divice rod. ed. ǀ ſe bom obernil K'Marij Divizi daj. ed. ǀ Vſy Angelzi ſo napruti Mari Diuizi daj. ed. leteli ǀ Bug je bil pognadal Mario Divizo tož. ed. ǀ sapovej Rihtnem hlapzom to Sveto Divizo tož. ed. do par nagiga slezhi ǀ S. Duh je bil napolnil Mario Diuizo tož. ed. ǀ ozha Nebeſhki je neshal tu nar vekshi veſselje per Marij Divizi mest. ed. ǀ je bila S. Troyza sklenila s'Mario Divizo or. ed. vgmerat tu isvelizhejne teh isvoleneh ǀ une preproste Divize im. mn., katere ſo prasne lampe imele … nej ſo bile perpraulene ǀ nej ſo li ſame divize im. mn., katere h'tej ohzeti ſhenina Nebeſhkiga bodò perpushene ampak tudj te ſakonske shene ǀ vſai ſo Diuize im. mn. pres Madeſha ǀ kar S. Duh pravi od Generalize vſyh Diviz rod. mn. ǀ tulikajn Ceſſariz, krajliz, Firshten, inu Shlahtnih Diviz rod. mn. ǀ je bil poterdil s'Kuſi taisto pergliho teh deſset diuiz rod. mn. ǀ taku ſe je godilu unim peterim preprostim Divizam daj. mn. ǀ kateri Divizam daj. mn. je divishtvu jemal
Svetokriški
dišati -im nedov. 1. dišati, imeti vonj: lepshi ym dishi 3. ed. duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu kadillu per Altaryh ǀ lepu dishij 3. ed., Kokar violiza ǀ kuhary ſe pofliſſajo takorshne ſabele perpravit, de vſem dishj 3. ed. ǀ voda po ſhveplu deshi 3. ed. ǀ Lucifer ſi je ſmislil takorshno sabelo, de vſem deshj 3. ed., inu dopade ǀ obena ſpisha tebi nadishij +3. ed. ǀ golobzy ſo seshgani po dimu deſhè 3. mn. ǀ po celli gaſi je duh dishal del. ed. m ǀ naſha ſmert bo lepu dishala del. ed. ž ǀ ſtrashnu bo naſha ſmert diſhala del. ed. ž ǀ Bò taku lepu dishalu del. ed. s 2. duhati: imam en mozhan katar, de vſhe nekatere dny imam nuſs ſapert, de nezh nemorem dishati nedol. ǀ Ieſt dishim 1. ed., ali drugiga ne, ampak ta negnuſni ſmrad paklenski
Svetokriški
kadilo -a s kadilo: lepshi ym dishi duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu kadillu im. ed. per Altaryh ǀ Duh tvoiga oblazhila, je kakor duh tiga kadilla rod. ed. ǀ ſò njemu darovali Slatù, kadillu tož. ed., inu Myrro ǀ ſtukrat ſó offrali na dan kadilu tož. ed., inu ſtu shganih offrou ǀ sdai pak s' tem shlahtnem kadilam or. ed. Taiſtu zheſtè
Svetokriški
altar -ja m oltar: Nej super G. Bogu en lep Altar im. ed. is resaniga kamina ǀ Angel Boshij Dagona s' Altarja rod. ed. dol vershe ǀ Dalezh od mojga Altaria rod. ed. ǀ je ta vogu is altarja rod. ed. vſel ǀ tedaj hozhem is altaria rod. ed. mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona ǀ s'Altaria rod. ed. ie bila Dagona vergla ǀ Henricus tudi en dan je shal k'Altariu daj. ed. S. Masho pejti ǀ S. Paulus je bil v'tu Meſtu Athenes prishal, inu en Altar tož. ed. nashal ǀ ſijn Boshij vſak dan s'Nebeſ pride na altar tož. ed. kadar S. Maſha ſe bere ǀ pod tem shegnanim ublatu na Altariu mest. ed. ǀ per Altarju mest. ed. ga najde ǀ bi imeli gorejti na altarju mest. ed. nashiga ſerza ǀ ſtoii na Altoriu mest. ed. ǀ kolena pred Altariam or. ed. perpognit ǀ pred Altarjom or. ed. ſo klezhali ǀ puſti ondi tvoi dar pred Altariem or. ed. ǀ Ta S. Ozhak je dua Altaria tož. dv. G. Bogu h'zhaſti ſiſydal ǀ ſe troshtash, de Cerku, Altary im. mn., Sacramenti, Odpustiki, Mashniki, inu Duhouni taisto puſledno uro bodo pomagali tvojmu isvelizhenu ǀ kaj pomenio tij nagy, inu obrupani Altarij im. mn. ǀ kulikain takushnih Altariu rod. mn. bi naſhal ǀ ſo bily sazheli ty Camenitvi Maliki ſe treſti, inu is Altariou rod. mn. doli padat ǀ vſy Maliki po cellem meſti ſò bily s' Alteriou rod. mn. padli ǀ kakor ſo bily sazheli Altarje tož. mn. dellat h' zhaſtu S. Sebaſtiana, prezej kuga nehà ǀ Altarie tož. mn. lepe je dellal, ali malukadaj je pred taiſtimi molil ǀ satorai sapovej Altarè tož. mn. sijdat, shgane offre perpraulat ǀ je percej Alterje tož. mn. puſtil poſtavit ǀ lepshi ym dishi duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu kadillu per Altaryh mest. mn. ǀ kateri na vſijh S: Altariah mest. mn., nam je perpravil ta s: kruh ← lat. altāre ‛oltar’; → oltar
Svetokriški
brez predl. z rod. brez: kateri je en zhiſt Duh bres teleſſa ǀ G. Bug je ſpoſnal, de reven bi bil Mosh bres Shene ǀ ſapovej garmado pogaſſit, Thamar s' meram breſs vſe shtrajfinge ſpuſtit Različica brez se uporablja le v četrti in peti knjigi. V prvih treh se z izjemo dveh primerov v drugi dosledno uporablja → prez.
Svetokriški
cartljati -am nedov. razvajati, crkljati, ljubkovati: rajshi hozhete vaſhe meſſu zartlati nedol. ǀ Sveit sapovei Zartlat nedol. meſſu, Bug sapovei ſe poſtit ǀ S. Duh opomina te Stariſhi, de nemajo ſvoje otroke zertlati nedol., ampak v'ſtrahu yh dershati ǀ letu tvoje truplu, kateru tulikain zartlash 2. ed. ǀ Sakaj tulikain zertlash 2. ed. tuoje telu ǀ tu shkodliu naſhe meſsu zartlamo 1. mn., inu paſsemo ǀ luſhti tiga meſſa vaſs objemajo, kushujeio, inu zartlaio 3. mn. ǀ Tij kateri pak obene skarbi nemajo, temuzh yh zertlajo 3. mn. nikuli trosta, ampak veliko shalost imajo ǀ is mladiga do ſmerti je ſvoje truplu zartlal del. ed. m ǀ tiga shkodliviga gada je tulikain zartlala del. ed. ž ← bav. nem. zarteln, knjiž. nem. zärteln ‛razvajati, ljubkovati’; → cartan
Svetokriški
cel -a prid. cel, ves: cell im. ed. m ſvejt pod nym ſe treſſe ǀ nej bil vumerl Faraon, inu zeuu im. ed. m Egijpt Kakor ta negnusna shivina noter v'morij? ǀ ta kateriga celli im. ed. m dol. ſvejt obſezhi nemore ǀ Zelli im. ed. m dol. ſvejt vei de jeſt od nature ſim zhiſtu, iaſſnu, inu dobru ǀ tuoja cella im. ed. ž shlahta v'shpot pade ǀ obena hisha cella im. ed. ž nej bila oſtala ǀ uſaketero dusho bi vezh proſtora prishlu, kakor je cela im. ed. ž semla ǀ kadar cellu im. ed. s meſtu, ali deshela je kushna ǀ ceillu im. ed. s meſtu bi vkupai teklu ǀ h'Firshtu celliga rod. ed. m Egijpta je bil poviſhan ǀ s'celiga rod. ed. m Sveta So tij Modri K'njemu hodili ǀ is zeliga sveita rod. ed. m en grob je sturila ǀ Dohtarij colliga rod. ed. m ſvejta ǀ k' nuzu cele rod. ed. ž karshanske Vere ǀ ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle rod. ed. ž vojske ǀ sdihvajne celliga rod. ed. s meſta ǀ s'celliga rod. ed. s ſerza h'G: Bogu obernite ſe ǀ Ti imash Gospuda tvojga Bogâ lubiti is celiga rod. ed. s tvojga ſerza, is cele tuoje dushe, inu is cele rod. ed. ž pameti ǀ ſam Bug ijh je bil osnanil cellimu daj. ed. m ſvejtu ǀ celli daj. ed. ž ſoſeski ſmerdj ǀ ena kapla vode perglihana h' celomu daj. ed. s morju ǀ dusha je vſa slednimu glidu, kakor je v'cellimu daj. ed. s truplu ǀ kar zhlovik cell tož. ed. m dan miſli, tu mu ſe po nozhi ſajna ǀ cel tož. ed. m teden nespumni na Boga ǀ Ti kateri en zevu tož. ed. m teden bi vaſsual ǀ ceil tož. ed. m dan je dellal ǀ Te Tize katere celldan tož. ed. m+ luft s' njeh lepo shtimo nepolnio ǀ cellidan tož. ed. m+ per misi sydè ǀ ti celli tož. ed. m dol. dan na nijvi ſi dellal ǀ po lejti zellidan tož. ed. m dol. + na ſonzi dellamo ǀ eniga celiga tož. ed. m ži. vola na enkrat je ſnedil ǀ cello tož. ed. ž nuzh bo pod fraij Nebeſsami zhakal ǀ Bug bò cello tož. ed. ž deshelo shtrajfal ǀ pod celo tož. ed. ž masho, inu pridigo shlobedrate ǀ una boga sirota eno cellu tož. ed. s lejtu od vſyh sapushena bolna, inu reuna leshi ǀ v' ven maihen glaſſ zellu tož. ed. s morje spravit ǀ po cellim mest. ed. m ſvejtu ſo pridiguali ǀ po cellem mest. ed. m ſvejtu slovitna ſvetuſt ǀ po celim mest. ed. m shivotu ſe je treſsal ǀ rada, inu volnu po zelem mest. ed. m ſvejtu bi shla ǀ po cellom mest. ed. m AEgypti ǀ je piſſal en lyst po cellom mest. ed. m ſvejtu ǀ po celom mest. ed. m svejtom ǀ ima vezh mozhij v'enim perstu Kakor ti v'zelom mest. ed. m shivotu ǀ po celli mest. ed. ž Europi, jnu v'Indiah ǀ po celli mest. ed. ž gaſi je duh dishal ǀ prezej ſe resheri po celi mest. ed. ž desheli ǀ pò cellem mest. ed. s meſtu ſe puſtil pelati ǀ po celem mest. ed. s mesti drugiga nej bilu shlishat semuzh jok, krik, shraj, inu zaguajne ǀ Abſolom en punt pò cellim mest. ed. s krajleveſtvi zhes ozheta obudi ǀ ter noriza meni, de v'cellem mest. ed. s meſti nej nij gliha ǀ s' cello or. ed. ž mozhio ǀ je bil utonil Krajl Farao s' cello or. ed. ž ſvojo vojsko v' tem Kryvavim mory ǀ s' celo or. ed. ž nasho mozhio ǀ duej celli tož. dv. ž urri je v'Nebeſſa gledal ǀ duei celli tož. dv. s Leiti nei na Joſepha ſpomnil ǀ shtirideſſeti cellih rod. mn. dny, nej nikuli hotel odprejti oknu ǀ ſedem celih rod. mn. leit ſe je k' ſmerti perpraulal ǀ ſlonij kateri celle tož. mn. m turne noſsio ǀ try cela tož. mn. s lejta ſta bila taku vklenena
Število zadetkov: 117