Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
dvórec -rca m (ọ̑) večje, razkošno grajeno poslopje, navadno bivališče plemičev, bogatašev: živeti v dvorcu; letni, lovski dvorec; baročni dvorec
// ekspr. večja, imenitnejša kmečka hiša: samoten hribovski dvorec
♦ zgod. deželni dvorec v stari Avstriji uradno poslopje deželne stanovske, pozneje deželne avtonomne uprave; strelski dvorec v srednjem veku kmetija podložnega kmeta strelca ob štajersko-ogrski meji
SSKJ
nakazováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. dajati pismeno naročilo komu, naj plača naslovniku določeni znesek za naročnikov račun: nakazovati redne obroke / nakazovati denar po pošti, preko banke / nakazovati članarino na žiro račun
  2. 2. na splošno, v obrisih govoriti o čem, predstavljati kaj: govornik je nakazoval različne možnosti za sodelovanje med društvi / razprava nakazuje vrsto resnih problemov
    // delati, predstavljati kaj le v glavnih, osnovnih črtah, potezah: pokrajino je na slikah samo nakazoval / dvorec nakazujeta dva stebra / slika nakazuje možnosti sestave posameznih delov na sliki so vidne
  3. 3. z določenim znakom, znamenjem opozarjati na kaj: nakazovati spremembo smeri / nakazovati smer z roko; s prstom mu je nakazoval, naj molči / nakazovati pomene besed s črkami ali številkami
    // biti znak, znamenje za kaj: poševna črta nakazuje pomenski odmik
  4. 4. dajati podatke, informacije, iz katerih se da kaj predvidevati: nakazovati potek, razvoj dogajanja; nakazovati rešitve problemov / publ.: srečanja predsednikov so nakazovala nove možnosti za vsestranski gospodarski razvoj; že dalj časa se nakazuje potreba po temeljiti reorganizaciji dela se kaže, je
SSKJ
bleščèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́) 
  1. 1. ki odbija iskrečo se svetlobo: bleščeč biser; bleščeči zobje; bleščeča belina snega; bleščeče kapljice rose; bleščeča kovina; z bleščečimi očmi je strmela vanj
    // ki močno sije: bleščeča luč, svetloba
  2. 2. knjiž. razkošen, sijajen: bleščeč dvorec, sprevod
    // ekspr. ki zaradi popolnosti vzbuja občudovanje: bleščeča domišljija, kultura; pesnik je bleščeč v izrazu / bleščeč uspeh; napovedujejo mu bleščečo prihodnost; bleščeča umetniška slava
    bleščéče prisl.: branilec je bleščeče branil obtoženca; bleščeče beli vrhovi gora; bleščeče črno perje
    ●     bleščeče beli prti zelo beli; prim. bleščati se
SSKJ
mladíti -ím nedov., mlajèn (ī í) star. pomlajevati: vrač je trdil, da zna mladiti stare ljudi / sreča mu mladi srce
● nar. v grmovju mladijo kosi imajo mlade
♦ agr. mladiti lan, konopljo goditi
    mladíti se dobivati mlad, mladosten videz: zadnje čase se vidno mladi / ekspr. dvorec se mladi pod spretnimi rokami restavratorjev; pren., ekspr. zemlja se mladi vsako pomlad
SSKJ
kónak -a m (ọ̑) v balkanskem okolju  
  1. 1. nekdaj dvorec, palača: prebiva v razkošnem konaku; vezirjev konak
  2. 2. prenočišče: sprejeti koga na konak
SSKJ
nàdškofíjski -a -o prid. (ȁ-ȋ) nanašajoč se na nadškofijo: nadškofijski arhiv; te zadeve ureja nadškofijski ordinariat / nadškofijski dvorec
SSKJ
pôznobaróčen -čna -o prid. (ó-ọ̑) nanašajoč se na pozni barok: poznobaročni slog / poznobaročni dvorec
SSKJ
strélski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na strelce ali strelstvo: strelske vaje; organizirati strelsko tekmovanje / pomikati se v strelski črti; strelska družina / ležeči, stoječi strelski položaj
♦ voj. strelski jarek jarek, zaklonišče z vsem, kar je potrebno za življenje pehotne desetine v boju; zgod. strelski dvorec v srednjem veku kmetija podložnega kmeta strelca ob štajersko-ogrski meji
SSKJ
vklápljati -am nedov. (ā) 
  1. 1. vzpostavljati (s stikalom) električni tok in s tem omogočati delovanje česa: vklapljati električno peč; vklapljati s stikalom / grelec vklaplja termostat / vklapljati električni tok
    ♦     elektr. vzpostavljati za krajši čas električno zvezo s stikalom
  2. 2. s premikom mehanizma povzročati delovanje kake priprave, stroja: z ročico vklapljati napravo; vklapljati zavore
  3. 3. knjiž. vključevati, vstavljati: oblikovalec v opremo rad vklaplja različne materiale / v svoja predavanja pogosto vklaplja razne anekdote
    vklápljati se publ.  skladati se, ujemati se s čim: dvorec se lepo vklaplja v pokrajino / izvedba se odlično vklaplja v odrsko sceno
SSKJ
cárski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na carje: carski dvorec / carski absolutizem; carska Rusija
♦ med. carski rez cesarski rez
SSKJ
pristávica -e ž (ȃ) manjšalnica od pristava: dvorec in pristavica
Število zadetkov: 11