Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna
Ali lahko isti pridevnik označuje dva različna samostalnika v povedi, če je med njima veznik »in«?

Je npr. prav Poišči alfa samca in samico, ali je treba posebej označiti oba samostalnika: Poišči alfa samca in alfa samico, če želimo uporabiti enak pridevnik za oba samostalnika.

Jezikovna
Drage dame in dragi gospodje ali drage dame in gospodje

Glede na pogostost obeh različic naslednjih nagovorov me zanima, kateri izmed njih je pravilen, v primeru, da se pridevnik nanaša na oba sledeča samostalnika. Drage dame in dragi gospodje. ali Drage dame in gospodje. Bi lahko rekli, da sta zaradi pogostosti uporabe pravilna oba ali gre zgolj za pogosto napako?

Pravopis
dvo.. prvi del podr. zlož. dvobojeválec, dvožívka; dvolíčen, dvoúmen
SSKJ²
dvo... ali dvó... in dvo... prvi del zloženk (ọ̑)
nanašajoč se na število dve: dvoceven, dvoleten, dvomotornik, dvoredje / dvoumen
SSKJ²
dvomíseln -a -o [dvomisələn in dvomisəln] prid. (ȋ)
knjiž. dvoumen, dvosmiseln: rad je uporabljal dvomiselne izraze
// dvopomenski: dvomiselne besede
Pravopis
dvomíseln -a -o [sə] (ȋ) neobč. dvoumen, dvosmiseln: ~ izraz
dvomíselnost -i [sə] ž, pojm. (ȋ) neobč. dvoumnost, dvosmiselnost
SSKJ²
dvórézen -zna -o prid. (ọ̑-ẹ̄ ọ̑-ẹ̑)
1. ki ima rezilo na obeh straneh: dvorezen meč, nož; pren. v tem primeru je oklevanje dvorezno sredstvo
● ekspr. kdo bi si mislil, da je ta človek tak dvorezen nož človek, ki se kaže drugačnega, kot je
2. knjiž. dvoumen, dvosmiseln: dvorezen poklon; dvorezno vprašanje / branje ga je navdajalo z dvoreznimi občutki dvojnimi, dvovrstnimi
Pravopis
dvórézen -zna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ọ̑ẹ́ ọ̑ẹ̑ ọ̑ẹ́; ọ̑ẹ̑; ọ̑ẹ́; ọ̑ẹ̑) poud. ~ poklon |dvoumen, dvosmiseln|
dvórézni -a -o (ọ̑ẹ́; ọ̑ẹ̑) ~ nož
dvóréznost -i ž, pojm. (ọ̑ẹ́; ọ̑ẹ̑)
SSKJ²
dvósmíseln -a -o [dvosmisələn in dvosmisəln] prid. (ọ̑-ȋ)
dvoumen: smejati se dvosmiselnemu dovtipu; slišati je bilo dvosmiselne medklice / dvosmiselne besede dvopomenske
Pravopis
dvósmíseln -a -o [sə] (ọ̑ȋ) ~ izraz; star. ~ dovtip dvoumen
dvósmíselnost -i [sə] ž, pojm. (ọ̑ȋ)
SSKJ²
dvoúmen -mna -o prid., dvoúmnejši (ú ū)
ki se da razumeti na dva ali več načinov: dvoumna pripomba; dvoumno besedilo zakona; dvoumno izražanje, vprašanje / bil je na sumu, da igra dvoumno vlogo dvojno, dvolično / s tem bi mu storil zelo dvoumno uslugo dvomljivo, negotovo
    dvoúmno prisl.:
    dvoumno govoriti; sam.: rad je povedal kaj dvoumnega
Pravopis
dvoúmen -mna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~a pripomba; redk. igrati ~o vlogo |dvojno, dvolično|
dvoúmno -ega s, pojm. (ú) reči kaj ~ega
dvoúmnost -i ž, pojm. (ú) ~ besedila; števn. izogibati se ~im
Celotno geslo Sinonimni
dvoúmen -mna -o prid.
ki se da razumeti na dva ali več načinov
SINONIMI:
dvosmiseln, knj.izroč. dvomiseln, knj.izroč. dvorezen, zastar. dvoznačen, knj.izroč. orakeljski, knj.izroč. pitijski, knj.izroč. sibilski
GLEJ ŠE SINONIM: dvoličen
GLEJ ŠE: nedvoumen
Pleteršnik
dvoúmən, -mna, adj. 1) zweideutig, doppelsinnig, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; rad je kaj dvoumnega povedal, Zv.; — 2) (po hs.) zweifelhaft, Cig. (T.).
SSKJ²
dvóznáčen -čna -o prid. (ọ̑-ȃ) zastar.
1. dvopomenski: dvoznačne besede
2. dvoumen, dvosmiseln: njegovo dvoznačno govorjenje je vzbujalo sum
Jezikovna
Kako je prav: »Išče se Uršo Plut« ali »Išče se Urša Plut«?

Kako je prav: Išče se Uršo Plut ali Išče se Urša Plut? Ali slednje ne pomeni, da Urša Plut išče samo sebe?

Jezikovna
Kako povezati vezaj in simbol v pridevniškem izrazu (100-kV transformator)?

Zanima me, kako se pravilno napiše 2 x 400 kV daljnovodBeričevo-Krško. Ali je ta zapis pravilen? Kako pa zapisati 110 kV (ali 110kV ali 110-kV) energetski transformator oz. priporočilaza110-kilovoltni energetski transformator?

Jezikovna
Nagovor bralcev ali nagovor bralcem?

Zanima me, katera besedna zveza je pravilna ali vsaj ustreznejša (in zakaj), kadar govorimo o tem, da nekdo nagovarja bralce (recimo na začetku knjige): nagovor bralcev ali nagovor bralcem?

Slovenski pravopis namreč pravi:

nagôvor -a m (ȏ) slavnostni ~; ~ državljanov

Pri tem sklepam, da je mišljen nagovor, ki je namenjen državljanom, ne nagovor, ki ga opravijo državljani. Zraven pa ni pripisane možne različice nagovor državljanom.

Pri geslu nacija sicer najdemo:

nácija -e ž (á) narod, državni narod; predsednikov nagovor ●naciji državljanom, prebivalstvu

Večina spletnih rezultatov govori v prid različici nagovor bralcem/državljanom, verjetno tudi zato, ker je nagovor bralcev lahko dvoumen (vsaj teoretično; sicer ne vem, zakaj bi bralci npr. v knjigi koga nagovarjali, ampak to je že druga stvar) in bi ga lahko razumeli tudi v smislu, da bralci nagovarjajo nekoga, ne pa, da so oni tisti, ki so ogovorjeni.

Terminološka
Nasilna radikalizacija
Prosim vas za mnenje o primernosti termina nasilni ekstremizem za angleški termin  violent radicalisation , ki označuje proces privzemanja ekstremističnega vrednostnega sistema z namenom pospeševanja ideološko osnovanega nasilja za dosego političnih, verskih in socialnih ciljev ter sprememb.  Zdi se nam, da je termin v izvirnem jeziku dvoumen, sprašujemo vas, ali si je smiselno prizadevati za jasnejše poimenovanje (čeprav na račun gospodarnosti), saj bi nasilen lahko pomenilo tudi, da se nekoga prisili, naj se radikalizira?
SSKJ²
nèdvoúmen -mna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū)
1. ki ni dvoumen: nedvoumno besedilo; njegovo stališče je nedvoumno / nedvoumna ugotovitev
2. ekspr. očiten, jasen: nedvoumna nezvestoba
    nèdvoúmno prisl.:
    nedvoumno se izreči za kaj; nedvoumno odgovoriti
Število zadetkov: 32