Je npr. prav Poišči alfa samca in samico, ali je treba posebej označiti oba samostalnika: Poišči alfa samca in alfa samico, če želimo uporabiti enak pridevnik za oba samostalnika.
Zadetki iskanja
Glede na pogostost obeh različic naslednjih nagovorov me zanima, kateri izmed njih je pravilen, v primeru, da se pridevnik nanaša na oba sledeča samostalnika. Drage dame in dragi gospodje. ali Drage dame in gospodje. Bi lahko rekli, da sta zaradi pogostosti uporabe pravilna oba ali gre zgolj za pogosto napako?
nanašajoč se na število dve: dvoceven, dvoleten, dvomotornik, dvoredje / dvoumen
knjiž. dvoumen, dvosmiseln: rad je uporabljal dvomiselne izraze
// dvopomenski: dvomiselne besede
dvomíselnost -i [sə] ž, pojm. (ȋ) neobč. dvoumnost, dvosmiselnost
1. ki ima rezilo na obeh straneh: dvorezen meč, nož; pren. v tem primeru je oklevanje dvorezno sredstvo
● ekspr. kdo bi si mislil, da je ta človek tak dvorezen nož človek, ki se kaže drugačnega, kot je
2. knjiž. dvoumen, dvosmiseln: dvorezen poklon; dvorezno vprašanje / branje ga je navdajalo z dvoreznimi občutki dvojnimi, dvovrstnimi
dvórézni -a -o (ọ̑ẹ́; ọ̑ẹ̑) ~ nož
dvóréznost -i ž, pojm. (ọ̑ẹ́; ọ̑ẹ̑)
dvoumen: smejati se dvosmiselnemu dovtipu; slišati je bilo dvosmiselne medklice / dvosmiselne besede dvopomenske
ki se da razumeti na dva ali več načinov: dvoumna pripomba; dvoumno besedilo zakona; dvoumno izražanje, vprašanje / bil je na sumu, da igra dvoumno vlogo dvojno, dvolično / s tem bi mu storil zelo dvoumno uslugo dvomljivo, negotovo
- dvoúmno prisl.:
dvoumno govoriti; sam.: rad je povedal kaj dvoumnega
dvoúmno -ega s, pojm. (ú) reči kaj ~ega
dvoúmnost -i ž, pojm. (ú) ~ besedila; števn. izogibati se ~im
1. dvopomenski: dvoznačne besede
2. dvoumen, dvosmiseln: njegovo dvoznačno govorjenje je vzbujalo sum
Kako je prav: Išče se Uršo Plut ali Išče se Urša Plut? Ali slednje ne pomeni, da Urša Plut išče samo sebe?
Zanima me, kako se pravilno napiše 2 x 400 kV daljnovodBeričevo-Krško. Ali je ta zapis pravilen? Kako pa zapisati 110 kV (ali 110kV ali 110-kV) energetski transformator oz. priporočilaza110-kilovoltni energetski transformator?
Zanima me, katera besedna zveza je pravilna ali vsaj ustreznejša (in zakaj), kadar govorimo o tem, da nekdo nagovarja bralce (recimo na začetku knjige): nagovor bralcev ali nagovor bralcem?
Slovenski pravopis namreč pravi:
nagôvor -a m (ȏ) slavnostni ~; ~ državljanov
Pri tem sklepam, da je mišljen nagovor, ki je namenjen državljanom, ne nagovor, ki ga opravijo državljani. Zraven pa ni pripisane možne različice nagovor državljanom.
Pri geslu nacija sicer najdemo:
nácija -e ž (á) narod, državni narod; predsednikov nagovor ●naciji državljanom, prebivalstvu
Večina spletnih rezultatov govori v prid različici nagovor bralcem/državljanom, verjetno tudi zato, ker je nagovor bralcev lahko dvoumen (vsaj teoretično; sicer ne vem, zakaj bi bralci npr. v knjigi koga nagovarjali, ampak to je že druga stvar) in bi ga lahko razumeli tudi v smislu, da bralci nagovarjajo nekoga, ne pa, da so oni tisti, ki so ogovorjeni.
Prosim vas za mnenje o primernosti termina nasilni ekstremizem za angleški termin violent radicalisation , ki označuje proces privzemanja ekstremističnega vrednostnega sistema z namenom pospeševanja ideološko osnovanega nasilja za dosego političnih, verskih in socialnih ciljev ter sprememb. Zdi se nam, da je termin v izvirnem jeziku dvoumen, sprašujemo vas, ali si je smiselno prizadevati za jasnejše poimenovanje (čeprav na račun gospodarnosti), saj bi nasilen lahko pomenilo tudi, da se nekoga prisili, naj se radikalizira?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »