Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Etimološki

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
E 1. V slovenskih fonemih, ki jih zapisujemo s črko e, (a) se ohranja pslovan. *e (iz ide. *e), npr. česáti. Pslovan. *e je lahko nastal tudi iz ide. *o ali *a neposredno za *i̯. (b) Lahko se je razvil iz pslovan. *ě (iz ide. *ē, *eH, *oi̯, *ai̯ pred soglasnikom), npr. bẹ̑l ali (c) pslovan. *ę (ide. *n̥, *en, *m̥, *em in verjetno tudi *in, *im pred soglasnikom), npr. pẹ̑t. (č) Če sloven. zapis e predstavlja polglasnik, se je ta lahko razvil iz starejšega kratkega, tj. novoakutiranega v zadnjem zlogu ali nenaglašenega polglasnika *ə, v katerega sta sovpadla pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. pȅs. Pslovan. *ь (iz ide. *i) in *ъ (iz ide. *u) v šibki poziciji v vseh sodobnih slovan. jezikih odpadeta, npr. rod. psȁ. 2. (a) V izposojenkah ustreza tujejezičnim e-jevskim glasovom, npr. krẹ́ša, žẹ̑mlja, brẹ̑nta, poleg tega pa še srvnem. ö (knẹ́delj), ie (krẹ̑gati) in redko æ, npr. drẹ́ta. (b) V najstarejših ljudskih izposojenkah sta se tujejezična kratka i in u nadomestila s slovan. *ь oz. *ъ, ki se obnašata enako kot ь in ъ iz ide. *i oz. *u, npr. skedȅnj. 3. V imitativnih besedah e nima izrazite vrednosti, se pa pojavlja, npr. bebljáti.
Celotno geslo Etimološki
ȅ – glej ā3, ȍ2
Celotno geslo Etimološki
nȋšt(e)r – glej nȋštrc
Celotno geslo Etimološki
šev(e)nca – glej sȗh
Celotno geslo Etimološki
slonẹ́ti -ím nedov.
Celotno geslo Etimološki
Č 1. V slovenskem fonemu č (a) se ohranja pslovan. *č, ki je nastal po prvi palatalizaciji (tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *e, *ę, *ě /če iz ide. *ē ali *eH/, *i ali *ь) ali po jotaciji pred *j iz starejšega *k (glej k), npr. česáti. (b) Lahko je nastal tudi iz pslovan. *t' (iz starejše skupine *ti̯ ali *kt pred prednjimi samoglasniki), npr. svẹ́ča, nọ̑č. 2. V ljudskih izposojenkah je lahko nadomestil srvnem. z, npr. čẹ̑šplja. V romanskih izposojenkah ustreza it. ali furl. c pred i ali e, npr. čīčerka, v madž. ps cs, npr. čȃrdaš.
Celotno geslo Etimološki
kjẹ̄ prisl.
Celotno geslo Etimološki
sọ̑l solȋ ž
Celotno geslo Etimološki
jȃstreb -a m
Celotno geslo Etimološki
kọ̄d1 prisl.
Celotno geslo Etimološki
se1 rod., tož. zaim.
Celotno geslo Etimološki
Š 1. V slovenskem fonemu š (a) se ohranja pslovan. *š, ki je po prvi palatalizaciji (tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *e, *ę, *ě /če iz ide. *ē ali *eH/, *i ali *ь) nastal iz starejšega *x (glej H), npr. šȅl. (b) Lahko je nastal iz pslovan. *s' (kar nekateri označujejo s š), ki je po jotaciji nastal iz *si̯, npr. šíti. (c) Pred samoglasnikom č se je asimiliral iz s, npr. ščípati. 2. V ljudskih izposojenkah je nadomestil (a) srvnem. in nem. sch, npr. šípa, (b) srvnem. ss, npr. prẹ́ša, (c) rom. s (zlasti pred p, t ali k), npr. špináča, (č) madž. s, npr. šantáti. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah posnema predvsem šelestenje, šumenje in šepetanje, npr. šelestẹ́ti, šumẹ́ti, šušljáti.
Celotno geslo Etimološki
Ž 1. V slovenskem fonemu ž (a) se ohranja pslovan. *ž, ki je nastal po prvi palatalizaciji (tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *e, *ę, *ě /če iz ide. *ē ali *eH/, *i ali *ь) iz starejšega *g (glej G), npr. žélja, žẹ́ja, žába, žȋv. (b) Lahko je nastal iz pslovan. *z' (kar nekateri označujejo z *ž), ki je po jotaciji nastal iz *zi̯, npr. pọ̄lž. 2. V ljudskih izposojenkah je nadomestil srvnem. s, npr. žafrȃn, rom. g pred mehkimi samoglasniki (tj. dž-jevske in ž-jevske glasove), npr. žọ̑ga, pȃž, ben. it. s, npr. dọ̑ž, pa tudi hrv. dž in đ, npr. žȅp. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah ali v besedah, ki so postale imitativne, ponazarja nekatere naravne glasove, npr. žvrgolẹ́ti, žužẹ̑lka.
Celotno geslo Etimološki
zgȃga -e ž,
Celotno geslo Etimološki
C 1. V slovenskem fonemu c se ohranja pslovan. *c, ki je nastal iz star. *k (glej k) (a) po drugi palatalizaciji, tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *ě (če iz *ai̯ ali oi̯), npr. cẹ́sta ali (b) po tretji palatalizaciji, tj. neposredno za pslovan. nenaglašenimi samoglasniki *i, *ь ali *ę, domnevno, če naslednji zlog ne vsebuje *o, *ǫ, *u ali *ъ, npr. óvca. (c) V skupini cv je lahko nastal iz pslovan. *kv neposredno pred pslovan. *ě, *i ali *ь, npr. cvẹ̑t. 2. V ljudskih izposojenkah ustreza srvnem., nem. in it. z, madž. c, npr. cȋlj, cukẹ̑ta, cȗla. 3. V imitativnih besedah se pojavlja zlasti pri posnemanju visokih naravnih glasov, npr. cvrčáti.
Celotno geslo Etimološki
-r obrazilo za izpeljavo oziralnih zaimkov iz vprašalnih,
Celotno geslo Etimološki
šȅ člen.
Celotno geslo Etimološki
alelȗja -e ž ‛obredni enobesedni velikonočni spev’ in medm.
Celotno geslo Etimološki
púta1 -e ž
Celotno geslo Etimološki
séstra -e ž
Število zadetkov: 2647