Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Pravopis
trétji -a -e vrstil. štev. (ẹ́) ~ razred ‹3.›; ~ega oktobra; ~a točka dnevnega reda; delati do ~e ure zjutraj |do 3. ure; do 3h; do 3.00|; ~e poglavje
trétji -ega m, člov. (ẹ́) Izbrali so vsakega ~ega; nečlov. oditi 10. ~ega ‹3.› |10. marca|
trétja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) Šele ~o so sprejeli za stalno; nečlov. Pokliči me po ~i |po 3. uri; po 15. uri|; avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v tretji prestavi
trétje -ega s, pojm. (ẹ́) izbrati ~; slovstv. ~ pri primeri
v trétje zapored. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ mu je uspelo tretjič
Pravopis
devét1 -- s (ẹ̑) Šest plus tri je ~ ‹6 + 3 = 9›; ~ deljeno s tri je tri ‹9 : 3 = 3›; zmagati z ~ proti šest ‹9 : 6›; stanovati na številki ~; zapisati števil(k)o ~ ‹9›
Pravopis
č1 č-ja tudi č -- [čə̀ čə̀ja in čé čêja tudi čə̀ in čé] m, prva oblika s -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: mali ~; točka ~; učenec iz tretjega ~ ‹3. č›; prim. č-
Pravopis
jésti jém nedov., 2. in 3. os. dv. jésta; 2. os. mn. jéste, 3. os. mn. jedó tudi jêjo, jèj/jêj jêjte, jedóč; jédel -dla, pokr. jèl jéla, jést; jédenje; (jést/jèst) (ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ jabolko; Govedo ~e rastlinsko hrano; poud.: Prah ga ~e |povzroča neprijeten, pekoč občutek|; Samota ga ~e |muči, vznemirja|; nevtr. Uši so začele ~ vrtnico; redk. Rja ~e železo razjeda; Konji danes še niso jedli |niso dobili jesti|; Dal mu je ~ |hrane, jedi|; poud. Niso imeli kaj ~ |Bili so brez hrane, živeža|; neknj. pog. Kaj bo danes za ~ Kaj bomo danes jedli; knj. pog. Imate kaj za ~ hrane, jedi
Pravopis
d3 -- [də̀ in də̀] ž (ə̏; ẹ̑) tretja ~; učenec iz tretje ~ ‹3. d›
Pravopis
g3 -- [gə in gé] ž (ə̏; ẹ̑) tretja ~; hoditi v tretjo ~ ‹3. g›
Pravopis
ovésti se● ovém se in ovêsti se ovém se dov., 2. in 3. os. dv. ovésta se; 2. os. mn. ovéste se, 3. os. mn. ovêjo se in ovedó se, ovédi se -te se/-íte se in ovêdi se -te se/-íte se; ovédel se -dla se in ovêdel se -dla se; ovédenje; (ovést se/ovèst se in ovèst se/ovêst se) (ẹ́; é ẹ́) ovedeti se, zavedeti se
Pravopis
predejáti -dêjem tudi predejáti predém dov., 2. in 3. os. dv. predêjeta tudi predésta; 2. os. mn. predêjete tudi predéste, 3. os. mn. tudi predejó; predejánje; drugo gl. dejati2 (á ȇ; á ẹ̑) neobč. koga/kaj ~ bolnika predeti; ~ jabolka preložiti; ~ rože na drugo okno prestaviti
predejáti se -dêjem se (á ȇ) pokr. Vreme se bo predejalo se spremenilo na bolje
Pravopis
zavésti se● zavém se in zavêsti se zavém se dov., 2. in 3. os. dv. zavésta se; 2. os. mn. zavéste se, 3. os. mn. zavêjo se in zavedó se, zavédi se -te/-íte se in zavêdi se -te se/-íte se; zavédel se -dla se in zavêdel se -dla se; zavédenje; (-vést se/-vèst se in -vèst se/-vêst se) (ẹ́; é ẹ́) zavedeti se
Pravopis
trójka -e ž (ọ̑) napisati ~o |števko, številko tri ‹3›|; pikova ~ |igralna karta|; ruska ~ |vprega|; knj. pog. (šolska ocena) dobro; zdrav. žarg. izpuliti ~o podočnik
Pravopis
izdréti -dêrem tudi izdréti -drèm dov., 3. os. mn., neobč. izderó, nam. izdrèt/izdrét; izdŕtje; drugo gl. dreti2 (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) kaj iz česa ~ sekiro iz tnala; izdreti komu kaj ~ bolniku zob
izdréti se -dêrem se tudi izdréti se -drèm se (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) Klin se je izdrl
Pravopis
podréti -drèm in podréti -dêrem dov., 3. os. mn., neobč. poderó, -ì -íte in -i -íte; podŕl -a, -èt/-ét, podŕt -a; podŕtje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) koga/kaj ~ drevo; poud. ~ koga na tla |vreči, spraviti|; publ. ~ rekord preseči; podreti komu kaj ~ bolniku upanje; poud. ~ ugled |vzeti|
podréti se -drèm se in podréti se -dêrem se (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) Most se je podrl; brezos. V njej se je nekaj podrlo
Pravopis
razdréti -drèm in razdréti -dêrem dov., 3. os. mn., neobč. razderó, -ì -íte in -i -íte; razdŕl -a, -èt/-ét, razdŕt -a; razdŕtje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) kaj ~ kosilnico; knj. pog. ~ krilo sparati; poud.: ~ pogodbo |razveljaviti|; ~ prijateljstvo |narediti, da preneha obstajati|; ~ šalo |povedati jo|
razdréti se -drèm se in razdréti se -dêrem se (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) poud. Napovedana poroka se je razdrla |se ni uresničila|
Pravopis
udréti se udrèm se tudi udréti se udêrem se dov., 3. os. mn., neobč. uderó se, -ì se -íte se tudi -i se -íte se; udŕl se -a se, -èt se/-ét se, udŕt -a; udŕtje; (-èt se/-èt se) (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) Streha se je udrla; udreti se komu/čemu Živalim so se od stradanja udrle lakotnice; poud. Iz nosa se mu je udrla kri |je začela silovito teči|; brezos. Udrlo se mu je do kolen
udréti jo udrèm jo tudi udréti jo udêrem jo (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) knj. pog., poud. |hitro steči, oditi|: ~ ~ proti domu
Pravopis
zadréti -drèm in zadréti -dêrem dov., 3. os. mn., neobč. zaderó, -ì -íte in -i -íte; zadŕl -a, -èt/-ét, zadŕt -a; zadŕtje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) kaj v koga/kaj ~ nož v les
zadréti se -drèm se in zadréti se -dêrem se (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) v kaj Trn se mu je zadrl v peto
Pravopis
zdréti zdêrem tudi zdréti zdrèm dov., 3. os. mn., neobč. zderó, nam. zdrèt/zdrét; zdŕtje; drugo gl. dreti1 (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) kaj Nalivi so zdrli rodovitno zemljo; zdreti komu kaj ~ bolniku zob izdreti
zdréti se zdêrem se tudi zdréti se zdrèm se (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) pokr. odlomiti se, odtrgati se: S pobočja se je zdrl kamen
Pravopis
èn1 êna -o glav. štev., sam. êden [də] (ȅ é é)
1. ~ tolar; ~a oseba; ~o pero; imeti ~ega otroka; kovanci po ~ tolar; slep na ~o oko; Niti ~ list se ni zganil; knj. pog.: ~ čas čakati nekaj časa; Že ~e tri dni ga ni približno, kake; ~a vrata so še odprta; imeti samo ~e čevlje; poud. vsi kot ~ mož |enotno, složno|; ~a lastovka ne naredi pomladi |Iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi|
2. v zvezi en — drug Na ~em koncu mesta zidajo, na drugem podirajo; Po ~i strani so zadovoljni, po drugi pa še dvomijo; neknj. pog. ~i vaščani so bili za, mnogi drugi pa proti nekateri; knj. pog. prevažati ljudi z ~ega brega na drugega z brega na breg
3. enak, isti: biti ~ih misli; živeti pod ~o streho; jesti ~o in isto jed
4. v zvezi s sam poud.: Njeno življenje je ~a sama bridkost |je zelo žalostno|; V množici sem spoznal ~ega samega rojaka |samo enega|
êden ênega m, člov. (é) stopati v koloni po ~; ~ je zbežal, trije so ostali; poud. Vsi do ~ega so prišli |prav vsi|; Vsi za enega, ~ za vse
êna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. ~ čez drugo govorita obe hkrati
êno -ega s (é) Imeli so dve teleti. Eno so prodali; ~ z drugim |oboje|
Pravopis
č2 -- [čə̀ in čé] ž (ə̏; ẹ̑) tretja ~; učenec iz tretje ~ ‹3. č›
Pravopis
dejáti1 dêjem tudi dejáti dém dov., 2. in 3. os. dv. dêjeta tudi désta; 2. os. mn. dêjete tudi déste, 3. os. mn. tudi dejó, dèj/dêj dêjte; -ál -ála, -át, -án -ána; (-àt) (á ȇ; á ẹ̑)
1. reči, povedati: Dejal je, da pride jutri; Dejal bi, da to ni res menim
2. nedov. imenovati, praviti: Pri hiši se je dejalo pri Ribičevih; dejati komu kaj Dejali so mu Peter
Pravopis
dejáti2 dêjem tudi dejáti dém dov., 2. in 3. os. dv. dêjeta tudi désta; 2. os. mn. dêjete tudi déste, 3. os. mn. tudi dejó, dèj/dêj dêjte; -ál -ála, -át, -án -ána; (-àt) (á ȇ; á ẹ̑)
1. star. dati: koga/kaj ~ otroka v posteljo
2. neobč.: Sončni žarki dobro ~o prijajo, koristijo; Nič ne de Nič hudega; Vseeno je; dejati komu Dobro mu de, če ga hvalijo ugaja mu
Število zadetkov: 277