Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
pólkŕven -vna -o [u̯k] prid. (ọ̑-r̄) 
  1. 1. vet., v zvezi polkrvni konj konj, katerega eden od staršev je polnokrven, ali potomec takih staršev: rediti polkrvne konje / jugoslovanski polkrvni konj
  2. 2. zastar. rasno mešan: njegov oče je polkrvni Indijanec
    ●     knjiž., ekspr. tega polkrvnega pisatelja res ne cenim slabega, neizrazitega
SSKJ
pospeševálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor (kaj) pospešuje: pospeševalec mladinskega gibanja / bil je velik pospeševalec znanosti; pren., ekspr. alkohol je eden izmed pospeševalcev tuberkuloze
♦ agr. (kmetijski) pospeševalec kmetijski strokovnjak, ki svetuje kmetovalcem, kako izboljšati in posodobiti delo
SSKJ
protislóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na protislovje: protislovna izraza; njuni stališči sta protislovni / o njegovi usodi krožijo protislovne govorice nasprotujoče si govorice
// protisloven človek
♦ filoz. protislovna pojma pojma, izmed katerih eden izključuje, zanika veljavnost drugega; protislovni sodbi sodbi, izmed katerih ena izključuje, zanika veljavnost druge
    protislóvno prisl.: govoriti protislovno
SSKJ
púmpež -a m (ȗ) ekspr. kdor zna z vztrajnimi prošnjami, pregovarjanjem priti do denarja: sin je pravi pumpež
♦ etn. gladež, bunkež, pumpež igra, pri kateri položijo igralci roke na mizo, eden izmed njih pa s pestjo drsa po mizi in nenadoma koga udari z njo
SSKJ
siróta -e ž (ọ̑) 
  1. 1. otrok, ki so mu umrli starši ali eden od njih: biti, postati sirota; skrbeti za sirote / je sirota brez matere, očeta / enostranska otrok brez enega od staršev, obojestranska sirota otrok brez staršev; občinska sirota nekdaj otrok brez staršev, za katerega skrbi občina; partizanska, vojna sirota
  2. 2. ekspr. sočutja, pomilovanja vreden človek: siroti nisva vedeli, kaj naj storiva / kot nagovor ti sirota ti
    ●     preg. dobrota je sirota dobro dejanje navadno ni poplačano s hvaležnostjo
SSKJ
skriválnica -e ž (ȃ) 
  1. 1. nav. mn., etn., v zvezi igrati se, iti se skrivalnice otroška igra, pri kateri eden od udeležencev išče druge, ki so skriti: otroci se radi lovijo in igrajo skrivalnice; iti se skrivalnice s sošolci; hitro se premikajo, stiskajo se k zidu, kakor bi se igrali skrivalnice; pren., ekspr. mesec se igra skrivalnice med oblaki
    ●     ekspr. igrati se, iti se skrivalnice ne govoriti, ne ravnati odkrito; ekspr. sit je že teh večnih skrivalnic prikritega, nejasnega prikazovanja, obravnavanja stvari
  2. 2. uganka, pri kateri je treba na risbi poiskati skrit lik, prizor: skrivalnice in rebusi
  3. 3. redko skrivališče: priti iz skrivalnice
SSKJ
sléhernik -a m (ẹ̑) knjiž., ekspr. vsak človek, vsakdo: slehernik včasih misli na smrt; slehernik upa; življenje slehernika je dragoceno / biti eden od slehernikov od navadnih, vsakdanjih ljudi
SSKJ
škapulír -ja m (í) rel.  
  1. 1. širok pas blaga z odprtino za glavo, ki pokriva prsno in hrbtno stran redovniškega oblačila: obleči škapulir; biti v škapulirju
  2. 2. med seboj s trakovoma povezana koščka blaga, od katerih se eden nosi na prsih in ima kako nabožno podobico, drugi pa na hrbtu: frančiškanski tretjeredniki so nosili škapulirje; škapulirji in svetinjice
SSKJ
škripáč -a m (á) star. godalec, zlasti violinist: škripač je potegnil z lokom po strunah
// godec, muzikant: eden od škripačev je igral na harmoniko
SSKJ
vzróčen -čna -o prid. (ọ̄ ọ̑) nanašajoč se na vzrok: vzročni in posledični vidik; vzročna utemeljenost / ugotoviti med pojavi vzročno zvezo / vzročno mišljenje mišljenje, ki iz skupnega nastajanja pojavov sklepa, da je eden od njih vzrok drugemu, drugim
♦ lingv. vzročni prislov, veznik; vzročno priredje priredje, v katerem drugi stavek prvega pojasnjuje glede na vzrok; med. vzročno zdravljenje zdravljenje, s katerim se želi odpraviti vzrok bolezni
    vzróčno prisl.: vzročno povezati pojave
SSKJ
zajedávstvo -a s (ȃ) 
  1. 1. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo: raziskovati zajedavstvo; značilnosti zajedavstva
  2. 2. ekspr. pojav, da kdo živi od dela drugega, na škodo drugega: družbeno, intelektualno zajedavstvo
SSKJ
zasnovátelj -a m (ȃ) knjiž. kdor kaj zasnuje: zasnovatelj zakonskega predloga / zasnovatelj upora pobudnik, začetnik
// bil je eden od glavnih zasnovateljev galerije ustanoviteljev
SSKJ
žégnati -am nedov. in dov. (ẹ́) pog. blagoslavljati: duhovnik je žegnal zbrane ljudi / nesti žegnat velikonočne jedi; žegnati kapelico; žegnati nabožne predmete / eden je nosil posodico z blagoslovljeno vodo, drugi pa žegnal kropil
// kot voščilo pri jedi, v kmečkem okolju bog žegnaj
    žégnan -a -o: žegnana sveča, voda
    ♦     bot. žegnana kopriva zdravilna rastlina z rumenkastimi cveti in trnato nazobčanimi listi, Cnicus benedictus
SSKJ
anatóm -a m (ọ̑) strokovnjak za anatomijo: bil je eden najboljših anatomov svojega časa; pren. pisatelj je anatom duše
SSKJ
anglíst -a m (ȋ) strokovnjak za anglistiko: eden najbolj znanih slovenskih anglistov / seminar za profesorje angliste / pog. sestanek anglistov iz drugega letnika slušateljev oddelka za anglistiko
SSKJ
biljardíst -a m (ȋ) kdor igra biljard: slovel je kot eden najboljših biljardistov
SSKJ
dŕzek -zka -o prid. (ŕ) knjiž. drzen, predrzen: med sošolci je bil eden najbolj drzkih; v družbi ni bil priljubljen, ker je bil tako zelo drzek
SSKJ
empiríst -a m (ȋ) filoz. predstavnik empirizma: bil je eden prvih empiristov; skrajni empiristi
SSKJ
enajstórica -e ž (ọ̑) skupina enajstih oseb: eden iz enajstorice je nenadoma zaostal
// publ. nogometno moštvo: enajstorica zmagoslavno koraka z igrišča; za prvo mesto se poteguje šest enajstoric
SSKJ
jágodar -ja m (ā) kdor goji, nabira jagode: bil je eden najbolj prizadevnih jagodarjev
Število zadetkov: 138