Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
lastnost egocentričnega človeka; zaverovanost vase, samoljubnost: njegova skrajna egocentričnost je odbijajoča / egocentričnost zapira človeka v njegov ozki jaz
težnja postavljati sebe za središče vsega dogajanja: varovati se vsakega egocentrizma; solipsizem in egocentrizem / egocentrizem otrok egocentričnost
knjiž. lastnost, značilnost človeka, ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: za njeno zunanjo narcisoidnostjo se skriva egocentričnost / narcisoidnost gledališkega izraza
Slovenski pravopis
egocéntričnost -i tudi egocêntričnost -i ž, pojm. (ẹ́; é)
Sinonimni slovar slovenskega jezika
![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)