Zadetki iskanja
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
dobro sam., F19, aequi boniquè consulere, ṡa dobru vṡèti, ṡadovoliti ſe; aequi boniquè facere, ẛa dóbru vṡèti; afficere beneficÿs aliquem, enimu dobru ſturiti; benedicere, ṡhègnovati, dobru rezhi, ṡhègin dajati, ṡhègnati; benefacere, dobru ſturiti; boni consulere, ṡa dobru vṡèti; commodare, nuzati, enimu k'ſluṡhbi dobru ſturiti; contentum eſse, ṡa dobru vṡèti; facere aequi bonique, ṡa dobru vṡèti; genius, -nÿ, natura, en húd, ali dober Angel, k'hudimu, ali k'dobrimu nagnenîe; indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te mladoſti h'dobrimu, ali hudimu; ominator, kateri hudu, ali dobru loſſa, ali prerokuje; ominosus, -a, -um, kar kai pomeini hudu, ali dobru; persusibilis, -le, pametin, kateri ſe puſtý na dobru pregovoriti; praenimis, cilú prevezh, enu dobru prevezh; resolutare, ṡupèt dobru ṡdati, puſtiti poṡdraviti; salutator, poṡdravlaviz, kateri dobru iṡdaja, inu zhaſty; sectari bonum, po dobrim ſe rovnati; tolerare, tarpéti, perpuſtiti, ṡa dobru iméti; prim. bolje, boljše
Vorenc
doli prisl., F169, I. deorsum, doli, v'dúl, na v'dúl; descendere, doli poiti, doli ſtopiti; devenire, doli priti; indeiectus, -a, -um, obſtojezhi, nepodert, neverṡhen doli; julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od drevja doli lety; praecipitatus, -a, -um, doli pahnîen, doli porinîen, doli ſunên, ali verṡhen; II. corruere, doli paſti; dearmare, oroṡhje doli poloṡhiti, odvṡèti; decubare, leṡhati, doli lèzhi; deruere, doli paſti, doli ſe vreizhi, doli podreiti; dificiens, kateri doli jemle, obnemaga; inflamatio, inflamatio collumelae, kadar enimu jeṡizhik doli pade, ṡashganîe, vuṡhganîe, vrozhina; labare, labi, ſe ſpotakniti, ſpotikati, ſpoderſniti, ſpoderkniti, paſti, doli telebniti, buſhiti; mortificare, doli tréti; procidentia, -ae, tú doli padanîe; sensim deficere, po malim doli jemati; prim. dolipriti
Vorenc
dostikrat prisl., F20, casare, et casitare, doſtikrát, po goſtim padati; compluries, vezhkrat, pogoſtim, doſtikrat; crebritas, fliṡ, doſtikrat; defensitare, cilú doſtikrat obraniti; ejectare, po goſtim, inu doſtikrat vun metati; evolitare, doſtikrát letéti; identidem, doſtikrát; infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti; multoties, doſtikrát; persepè, cilú doſtikrat; plerumque, doſtikrat, vekſhi deil; pollicitari, vſeṡkuṡi ponujati, ali doſtikrát oblubiti; reclamitare, vſeṡkuṡi, ali doſtikrát zhes kai ſhrajati; restitare, pogoſtu, inu doſtikrat na pootu ṡaſtavati, ṡaſtajati, inu oſtajati; saepè, doſtikrát, pogoſtim; saepiſsimè, ſylnu doſtikrat, inu cilú po goſtim; saepius rem reperiri, doſtikrát nahajati; subjactare, doſtikrát od ſebe vrézhi, ali metati; syntecticus, -a, -um, ſylnu ſláb, kateri doſtikrat omadléva; usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati
Vorenc
dozdevati se nedov., F3, ominari, ſrèzho, ali neſrèzho prerokovati, ſe enimu doṡdévati, ṡazhutiti; opinator, -ris, kateri nyzh gviſhniga nevei, vſeṡkuṡi ſe mu doṡdéva; suspiceri, ſe doṡdévati, ſumniti, meiniti
Vorenc
edini prid., F5, privus, -a, -um, edyn, kar enimu vſakaterimu ſuſebnu ſliſhi; singularis, -re, ſuſeben, edyn; unicus, enſám, edyn; unigenitus, -ti, edinurojen, edini ſyn, kateri néma brata niti ſeſtre; unus idemque, en ſam, edini
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: edini prid., solitariè, sam edin
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: edini prid., solitariè, sam edin
Vorenc
en zaim., circumire aliquem, ſtrezhi na eniga; circumscribere, eniga ogolufati, prenorriti; exarmare, oroṡhye enimu vṡèti; prim. eden
Vorenc
fehtati se nedov., F8, conflictare, -ri, ſe fehtati, vſe v'eno maṡ ſe ſhtritati, ſe bojovati, byti; digladiari, ſe fehtati, s'mezhom ſe ṡkuſhati; dimicare, ſe fehtati, ſe biti, ali bojovati; luctari, ſe s'enim metati, fehtati; obluctari, ſe ṡupar fehtati, ſe ṡupar poſtaviti; pancratium, -tÿ, ena hitra viṡha ſe metati inu fehtati, enimu nogó ſpodmakniti, inu ga prequantati; pugnans, tá kateri ſe bye, inu fehta; velitari, ſe s'enim bojovati, ali fehtati, ſharmizerati
Vorenc
feržmagati se nedov., F4, dedignari, ſe nevrédniga ſhtimati, ſe enimu ferṡhmagati; distaedet mihi, meni ſe ferṡhmaga, meni je ṡhal; indignans, reſarden, katerimu ſe kai ferṡhmaga; indignari, ſe enimu ferṡhmagati, ſe ſarditi
Vorenc
firšt m, F27, beelzebub, firṡht teh hudizhou; confiscare, enimu na nîega blagu ſezhi, inu enimu firſhtu zheṡ dati; ducatus, -us, ẛavood, eniga firſhta deṡhela; exarchus, en vaivoda, ali firṡht ſheſtiga déila; monarcha, -ae, en firṡht zhes vſe goſpude; patriarchae, ſtari ozhaki, firṡhti teh Duhovnih ozhetou; princeps, -pis, en firṡht, ali firṡhtinîa; satrapa, -ae, en goſpúd deṡhelṡki, en firṡht
Vorenc
glih prid., F49, adaeque, v'glihi vishi; directus, -a, -um, glyh, ravin; diſsimilis, nepodoben, ne enák, ne glih; instar, raven, takú, glih kakòr; itiden, glih; jugamentum, -ti, vſe ṡhlaht ṡvèṡe enimu jarmu glih, vkleipanîe; membranaceus, pergamenu glih; par, -ris, en par: tudi glih, enák; parilis, -le, enák, glih, verſtnyk, glih vréden; persimilis, -le, cilú enák, cilú glih; similis, -le, glyh, enák, podobin; similiter, ravnu takú, v'glihi viṡhi; unanimis, -me, enake miſli, ene vole, vſi glih; verisimilis, -le, glyh ti riſnizi, riſnizi enák; prim. vglih
Vorenc
gmajna ž, F26, anathema, -tis, v'pano cerqueno djanîe eniga pregréſhnika odlozhenîe od chriſtianske gmaine; caetus, gmaina; coëtus, ṡbraliṡzhe, gmaina, enu v'kúp ṡbraliṡzhe ludy; communitas, gmaina; concinio, -onis, pridiga, v'kúp ṡbraliṡzhe ene gmaine; ecclesia, Cerkou, ali ena gmaina, ali v'kúp ṡbraliṡzhe; ecclesiastes, -ae, en pridigar, kateri od ene gmaine govory; excommunicare, panati, panovati, vun s'gmaine vrézhi; jus publicum, prauda te gmaine, k'nuzu ti gmaini; pascua, -orum, pashe, gmaine ṡa paſho, proſtor ṡa paſho; peculator, -oris, en tat, kateri eni gmaini, ali enimu firṡhtu krade; pecunia publica, ene gmaine danarji; plebecula, -ae, is gmaine enu kardelze; plebs, ludſtvú, kardelu, is gmaine; populare, tudi te gmaine lubau ṡadobiti; popularis, -re, te gmaine, ali tega folka; popularis, is te gmaine, ali deṡhelán; populatim, od eniga folka, ali gmaine, do druge, ṡkuṡi vuṡ fólk; populis, -li, en fólk, ena gmaina v'méſti; quiritatus, -us, enu neiṡrezhenu krizhanîe eniga folka, ali gmaine; respublica, opzhina, gmaina; synagoga, ṡbraliṡzhe, gmaina, ſhula, judovṡka ſhula, ali nyh Cerkou; universitas, vſeṡkupai s'hajanîe, tá gmaina povſód; vulgare, ozhituvati, v'mei gmaino reṡglaſſiti; vulgò, vekſhi deil, po navadi tega folka, v'gmaini
Vorenc
gnada ž, F19, Búg, kateri je meni dál tó gnado; [Búg] bó tudi meni dal tó nîegovo dobrutlivo gnado; conferre gratiam, s'gnado obdeliti; dedititius, -a, -um, is gnade gori vṡèt; favere, enimu gnado, ali priaṡen ſturiti; favor, gnada, priaṡen, voſhlivoſt, dobruta, lubau; flagrare gratia, veliko gnado iméti; grates, gnade, hvale; gratia, -ae, gnada, miloſt, lubeṡnivoſt, priaṡen, lubeṡnivu djanîe, ṡahvala; ignoscentia, gnada, odpuṡzhanîe; infacundus, -a, -um, kateri néma cilú obene gnade v'govorjenîu; lex gratiae, poſtava te gnade; oraculum, -li, ſtol te gnade, prerokovanîe; parem gratiam reffere, ſe enaku ṡahvaliti, enako gnado poverniti; propitiare, ṡmyriti, miloſt ali gnado ṡkaṡati; propitiatorium, ſtol te gnade; propitiatorium, Tron te gnade, ali ſtol te gnade. Exod:25.v.17; reperire gratiam, gnado naiti
Vorenc
gnusiti se nedov., F7, abhorrêre, ſe gnuſſiti; abhorrêre, omnes abhorrent, vſim ſe gnuſſy; abhorret âb auribus vulgi, enimu ſléhernimu ſe gnuſſy; abóminari, imeti ṡa enu hudú ṡnaminîe, ſe gnuſſiti, ſe gruſtiti; detestari, ſe kleti, ſe gnuſſiti, eno gnuſnobo iméti nad tem, ali unim; nauseare, ſe enimu gnuſſiti; obhorrere, ſe gnuſſiti
Vorenc
govorčin m, F5, advocatus, -ti, odvétnik, beſſédnik, govorzhyn; locutor, govorzhyn; orator, beſſédnik, govorzhyn; oratores, govorzhini, ſly; oratorius, -a, -um, kar enimu govorzhinu ſliſhi
Vorenc
hči ž, F13, adoptatus, -um, isvolen, ẛa ſyna, ali ſa hzhér gori vsèt; filia, hzhy [str. 87b ]; filia. 1. hzhy [str. 236a ]; gener, sèt, hzhère móṡh: ſvák. Esdrae II.cap.6.v.18; gener, tochterman, Eidam. 1. Set, hzhère mósh; matruelis, -le, ſyn, ali hzhy od materniga brata; mula, meṡgiza: tudi eniga farja hzhy; nata, -ae, ena hzhy; progener, vnuke mòṡh, ſyna, ali hzhère ṡet [str. 175a ]; progener. 2. vnuke móṡh, syna ali hzhère set [str. 237b ]; pronurus, -us, ſyna, ali hzhère ṡhena [str. 175b ]; pronurus. Des Enkelsfrau. 2. syna, ali hzhère shena [str. 237b ]; sponsare, eno hzhèr enimu oblubiti k'ṡakonu
Vorenc
hudo sam., F27, attrita fronte, kateri ſe pregréhe ne ſramuje, pres ſramovanîa hudu dopernaſha, ne ſpreminy oblizhja; colostratio, tú ẛlú, ali hudu, kateru pride od takeſhniga mléka; fenestram ad nequitiam aperire, k'hudimu dopuſtiti; genius, -nÿ, natura, en húd, ali dober Angel, k'hudimu, ali k'dobrimu nagnenîe; impeccabilis, nepregréſhni, kateri ne more gréha ali hudiga ſturiti; imprecari, kleti, hudú govoriti, hudú enimu voṡzhiti; inconsequentia, enu hudu is druṡiga na drugu pridenîe; indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te mladoſti h'dobrimu, ali hudimu; inffere multa mala, doſti hudiga ṡadéti; malefacere, hudú délati, ali ſturiti; malè interpretari, na hudu iṡlagati; malè interpretari, na hudu beſſéde preverniti, ali ṡverniti; malesuadus, -a, -um, kateri h'hudimu ſveituje ali opomina; malum, -li, ṡlú, hudú, neſrèzha; malum cavere, pred hudim ſe varovati; malus genius, malyk, hud dúh, kateri eniga perganîa k'hudimu; non reddentes malum pro malo, ne povrazhaite hudu sa hudu; ominator, kateri hudu, ali dobru loſſa, ali prerokuje; ominosus, -a, -um, kar kai pomeini hudu, ali dobru; prodigiosus, -a, -um, kar je zhes naturo, inu kai hudiga pomeini; pronitas in malum, nagnenîe k'hudimu; quid mali feci? kai ſim shaliga, ali hudiga ſturil? resipiscere, ṡupèt h'pameti priti, k'ſebi priti, od hudiga puſtiti; ultimum malum, puſlednî ṡlég, ali ṡlú inu hudu; vincor â malo, tú hudu ne premaga: tú hudu me prenagli; prim. hujše
Vorenc
hudo prisl., F30, a pecunia imparatus, hudú s'danarji ṡaloṡhen, ali preskarblen; detractare, hudú zheṡ eniga govoriti; displicere, nedopaſti, ṡhou biti, hudú dopaſti; infortunatus, -a, -um, neſrèzhen, katerimu hudú grè; imprecari, kleti, hudú govoriti, hudú enimu voṡzhiti; malè, ṡlú, hudú; maledicus, -a, -um, lajavez, hudu jesizhin; male educatus, hudu ṡrejen; peſsimè, cilú hudú, ſylnu hudú; sentire, pozhutiti, obzhutiti, zhuti: ſe hudu zhutim
- hujše , F3, deterius, ſhe huiſhe; nequius, huiſhe; pejor, pejus, huiſhe
Vorenc
jarem m, F7, abiugare, lédegovati, ſe ṡkleniti, s'jarma ſe ſnèti, resvèsati; coniugare, vkleniti, v'kúp ṡjarmati, pod en jarem poſtaviti; dejugare, s'jarma ſnèti, ṡkleniti, reṡkleniti; jugamentum, -ti, vſe ṡhlaht ṡvèṡe enimu jarmu glih, vkleipanîe; jugum, -gi, jarem, en par vollú, verh, ali ſhpiza eniga hriba; subjugalis, -le, ena v'jarem vklenîena ṡhivina, ṡlaſti oſliza. Matth:21.v.6; subjugum, jarma jermenje, jarmiza terta
Vorenc
jeziček m, F10, angina, jesizhik v vſtih, kuſherji, gerla otúk, ali boléṡen; epigraſsis, sive epiglottis, -dis, tá jesizhik v'gerli; examen, jeṡizhek na vagi; glotis, -dis, jeṡizhik v'uſtih; inflamatio, inflamatio collumelae, kadar enimu jeṡizhik doli pade, ṡashganie, vuṡhganîe, vrozhina; lingula, -ae, jeṡizhik, zhepek; momentum staterae, jeṡizhik per vagi. Isa:40. ali narmanſhe vage nagnenîe; ophiogloſson, kazhji jeṡizhek, ṡeliṡzhe; ula, -ae, jeṡizhik; uva, uvae, groṡd, groṡdje, jeṡizhik, ena gruzha zhibèl
Vorenc
kadar vez., confervescere, v'kúp ſpariti ſe, vréti kakòr moſht kadar kiſſa; cum, kadar; diluculum, kadar ſe v'jutru ẛarja odpinia, cilú ẛgudai; eos, eois, ẛarja, kadar ſonze gori grè, ẛora; exactus, -us, predajanîe, kadar eden ſvoje blagú dobru ṡvede; exulceratio pulmonum, kadar pluzhe gnyejo; odontalgia, -ae, ṡoby boléṡan, kadar eniga sobè bolè; opperiri, zhakati, kadar ſe kai enimu poſſodi; psecas, -dis, tih deṡh, kadar po malim parſhy; quando, kadai, kadar; strictura, -ae, tudi práh od ṡheléṡa, kadar ſe pili; transfumare, prekaditi, kadar dim ṡkuṡi grè; prim. kader
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 29
- Naslednja »
Število zadetkov: 577
Dostopnost