Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
alkohól -a m (ọ̑) brezbarvna hlapljiva tekočina ostrega duha in pekočega okusa: sok vsebuje tudi nekaj alkohola; konzervirati, raztopiti v alkoholu / ugotavljati odstotek alkohola v krvi
♦ kem. alkohol alifatska spojina z eno ali več hidroksilnimi skupinami, vezanimi na ogljikove atome; etilni alkohol etanol, etilalkohol; metilni alkohol metanol, metilalkohol; primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid
// alkoholna pijača: zdržati se alkohola; biti vdan alkoholu; ta človek prenese velike količine alkohola
SSKJ
alkohólen -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na alkohol: alkoholni aperitiv; alkoholne pijače / alkoholni sen; alkoholne blodnje
♦ jur. alkoholna kriminaliteta; kem. alkoholno vrenje pretvorba sladkorja s kvasovkami v etanol in ogljikovo kislino; med. alkoholni bledež; alkoholna intoksikacija
SNB
bíoetanól -a [bijoetanol] m (ȋ-ọ̑) biokem.
etanol, pridobljen iz rastlin, ki vsebujejo veliko škroba ali sladkorja, namenjen zlasti za pogonsko gorivo: proizvodnja bioetanola; tovarna bioetanola; Lahko se zgodi, da bodo v edini slovenski tovarni sladkorja po novem pridobivali bioetanol E ← agl. bioethanol, nem. Bioethanol iz ↑bío… + (↑)etanól
SSKJ
cvét -a m, mn. cvéti in cvetóvi (ẹ̑) 
  1. 1. del rastline, značilen po lepi obliki in barvi: cvet se odpre, osuje, ovene; rastlina razvije cvet; utrgati cvet; čebele obletavajo cvet za cvetom; bel, dišeč, pisan cvet; češnjev, makov cvet; cvet vrtnice; barvitost cvetov / rastlina je že nastavila cvete pognala cvetne popke; roža gre v cvet začenja cveteti; solata gre v cvet poganja steblo s cveti; drevo bo kmalu v cvetu bo cvetelo; pren., pesn. razcvel se je cvet ljubezni; cvet upanja
  2. 2. ekspr., navadno s prilastkom izbran, najlepši, najpomembnejši del: tam je bil zbran cvet deklet; cvet inteligence, naroda / bila je cvet deklet najlepša med dekleti; vznes.: biti v cvetu let, življenja mlad; umrla je v cvetu mladosti zelo mlada
    ●     iron. ta je šele (pravi) cvet živahen, podjeten, nevzgojen (mlad) človek; ekspr. ona je v polnem cvetu zelo lepa, mlada; star. bobov ali rožni cvet junij
    ♦     bot. brezspolni cvet; dvospolni cvet ki ima prašnike in pestiče; enospolni cvet ki ima samo prašnike ali samo pestiče; goli cvet ki je brez cvetnega odevala; pestični ali ženski cvet ki ima samo pestiče; prašni ali moški cvet ki ima samo prašnike; farm. (vinski) cvet etanol, etilalkohol; min. žveplov cvet žveplo v obliki iglic
SSKJ
etanól -a m (ọ̑) kem. alkohol, ki nastaja pri vrenju grozdnega in sadnega sladkorja v alkoholnih pijačah
SSKJ
etílen -lna -o prid. (ȋ) kem., navadno v zvezi etilni alkohol etanol, etilalkohol
SSKJ
spirituóza in špirituóza -e ž (ọ̑) nav. mn., agr. alkoholna pijača z visokim odstotkom alkohola, v kateri je etanol, nastal z alkoholnim vrenjem sladkorja in destilacijo: vinjak in druge spirituoze
SSKJ
vínski -a -o prid. (í) 
  1. 1. nanašajoč se na vino: vinski pridelek / vinski madež; vinska omama / vinski duh / vinski kis; vinsko žganje / vinska omaka / vinski kozarec; vinska klet / vinski trgovci / vinski okoliš; vinske gorice / vinski list seznam vin, ki se dobijo v določenem gostinskem lokalu; vinski mošt grozdni mošt v vrenju, ki še ni ločen od lastnih droži; vinski sejem; pog. vinska kapljica vino; vinske sorte grozdja sorte grozdja, ki so primerne za predelavo v vino; vinska trta kulturna rastlina, ki se goji zaradi grozdja, vina
    // redko vinoroden, vinogradniški: vinski griči, kraji
    // ekspr. pivski: vinski tovariš; vinska družba
    ●     šalj. vinski bratec kdor rad pije, poseda po gostilnah; star. vinske mušice vinski bratci
  2. 2. ekspr. vinjen, opit: vinski človek; biti malo, precej, ves vinski / vprašati z vinskim glasom
    ♦     agr. vinski kamen usedlina, ki se nabira na notranji strani soda; vinska kislina kislina, ki je zlasti v grozdnem soku; vinska posoda sodi, cisterne, steklenice; biol. vinske kvasovke kvasovke, ki povzročajo spremembo mošta v vino; bot. vinska rutica vrtna ali divje rastoča zdravilna rastlina z dišečimi listi in rumenkasto zelenimi cveti, Ruta graveolens; farm. (vinski) cvet etanol, etilalkohol; gastr. vinsko zelje rdeče zelje, dušeno z dodatkom vina in naribanih jabolk; tur. vinska cesta turistično urejena cesta skozi vinorodne kraje, ob kateri so vinotoči; zool. vinske mušice mušice, katerih ličinka živi v sadju, v katerem je alkoholno vrenje, Drosophila
    vínsko prisl.: vinsko govoriti; vinsko rdeč modrikasto temno rdeč
SSKJ
vrênje -a s (é) 
  1. 1. glagolnik od vreti: zakuhati juho med vrenjem; počasno vrenje / vrenje vode iz tal / vrenje čustev v mladem človeku / vrenje mošta
  2. 2. ekspr., navadno s prilastkom živahno, vznemirljivo dogajanje: politično, revolucionarno, versko vrenje; vrenje v poeziji tistega časa
  3. 3. biol., kem. spreminjanje organskih snovi z delovanjem encimov: pospešiti vrenje; produkti vrenja
    ♦     biol. mlečnokislinsko vrenje ki ga povzročajo mlečnokislinske bakterije; kem. alkoholno vrenje pretvorba sladkorja s kvasovkami v etanol in ogljikovo kislino
SSKJ
vréti vrèm nedov. (ẹ́ ȅ) 
  1. 1. gibati se, vrteti se zaradi dviganja mehurčkov pare, nastalih ob močnem segrevanju tekočine: juha, voda vre; močno, počasi vreti; brezoseb. v kotlu vre / krompir, meso vre voda, v kateri se kuha krompir, meso
    // preh. sok vremo deset minut
    // ekspr. gibati se, vrteti se tako, da nastajajo na površini tekočine mehurjaste tvorbe: morje vre okoli rta
  2. 2. silovito, peneč se pritekati od kod na površje: lava vre iz vulkanskega žrela; voda vre iz tal
    // ekspr. hitro, v veliki količini pritekati, teči od kod: kri mu vre iz rane; solze so mu vrele iz oči
  3. 3. ekspr. hitro, v veliki količini prihajati, širiti se: iz dimnika vre gost dim / iz bara vre hrupna glasba
  4. 4. ekspr. prihajati kam, pojavljati se kje v velikem številu: ljudje so vreli iz hiš; vse je vrelo na trg; razburjeni vaščani vrejo skupaj / ljudje so kar vreli za njim; pren. take misli so mu vrele po glavi
  5. 5. ekspr., s prislovnim določilom, s smiselnim osebkom v rodilniku v velikem številu biti kje v razgibanem, nemirnem stanju: na trgu vre ljudi / v njem je vrelo čustev
  6. 6. ekspr., navadno s prislovnim določilom pojavljati se v visoki stopnji: v njem vre moč, strast
    // brezoseb. izraža obstajanje zelo razgibanega, vznemirjenega čustvenega stanja: v duši, glavi mu je vrelo, ko je gledal krivice; v njem je vrelo od sovraštva / med poslušalci je vrelo / po deželi je začelo vreti so se začeli nemiri, spopadi
    ●     ekspr. besede mu kar vrejo iz ust, z jezika veliko in z lahkoto govori; ekspr. molčal je, čeprav mu je vrela kri v žilah je bil zelo vznemirjen; ekspr. iz src jim je vrela vesela pesem veselo so peli; ekspr. iz prsi so ji vreli vzdihi vzdihovala je; ekspr. v mestu vre življenje v mestu je zelo živahno, razgibano; ekspr. vse je zaman, je vrelo iz nje je vznemirjeno govorila
    ♦     agr. mošt vre sladkor v njem se pod vplivom encimov kvasovk spreminja v etanol in ogljikovo kislino; biol., kem. vreti biti v stanju, ko se organske snovi v čem spreminjajo z delovanjem encimov; prim. vrel, vroč
Število zadetkov: 10