Zadetki iskanja
iz bláta v lúžo, iz lúže v bláto, izvléči kóga/kàj iz bláta, izvléči se iz bláta, obmetávanje z blátom, obmetávati kóga z blátom, pogrézati se v bláto [čésa], potégniti kóga/kàj iz bláta, potégniti se iz bláta, vláčiti kóga/kaj po blátu, vléči kóga/kàj po blátu, zagáziti v bláto [čésa], znájti se v blátu
plačáti visôko céno [za kàj], popóprane céne, za nobêno céno, za vsáko céno, zasoljêna céna, zasoljêne céne
bíti dôbra dúša, bíti dúša čésa, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti zláta dúša, čŕna dúša, dóber kàkor dúša, dôbra dúša, iméti čŕno dúšo, iméti dôbro dúšo, iméti kàj na dúši, iméti zláto dúšo, izdíhniti [svôjo] dúšo, izpustíti dúšo, ležáti kómu kàj na dúši, mírne dúše, obležáti kómu kàj na dúši, pásja dúša, píhanje na dúšo, píhati kómu na dúšo, píhniti kómu na dúšo, podpréti si dúšo, popíhati kómu na dúšo, poznáti kóga v dno dúše, predáti se kómu/čému z dúšo in telésom, privezáti si dúšo, spustíti dúšo, v dnò dúše, vídeti kóga v dnò dúše, z dúšo in telésom, zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom, zláta dúša, žíva dúša
1. filoz. filozofska disciplina, ki obravnava merila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo: ta vprašanja obravnava etika
// s prilastkom načela o dobrem in zlem: krščanska etika; marksistična, socialistična etika
2. s prilastkom moralna načela, norme ravnanja v določenem poklicu: poklicna, poslovna etika; novinarska, zdravniška etika; kodeks odvetniške etike
3. etičnost: etika takega ravnanja
1. rač. spreminjati datotečni sistem, pri čemer se zbrišejo vse obstoječe datoteke: včasih je treba disk formatirati in programe nanj posneti na novo
2. premišljeno, načrtno ustvarjati, oblikovati podobo, vtis o kom, čem: predvolilno kampanjo bo formatiralo predvsem vprašanje politične etike
bíti do góbca v dréku, dáti [jíh] kómu na góbec, dáti [jíh] kómu po góbcu, dáti kómu êno na góbec, dobíti êno na góbec, dobíti êno po góbcu, dobíti jíh na góbec, dobíti jíh po góbcu, držáti góbec, iméti góbec, iméti góbec kot kráva rép, naložíti [jíh] kómu na góbec, naložíti [jíh] kómu po góbcu, sám góbec je kóga, zamašíti kómu góbec, zapréti góbec, zaslúžiti si êno na góbec
- dejavnost, ki se ukvarja z vzgojo, šolanjem in vzrejo psov, ali nauk o tej dejavnosti
1. zakonik, zbirka zakonov: izdati kodeks; kodeks kanonskega prava / Napoleonov kodeks
// navadno s prilastkom družbeno priznan in uveljavljen sistem načel, predpisov: moralni kodeks mu tega ne dopušča; kodeks zdravniške etike; nespoštovanje poslovnega kodeksa / publ. kodeks cestnih predpisov
2. pravila, pravilnik: seznaniti se s kodeksom / zbiranje podatkov poteka po posebnem kodeksu
3. biblio. rokopisna knjiga iz dobe pred iznajdbo tiska: stari pergamentni kodeksi / supraseljski kodeks
♦ navt. mednarodni signalni kodeks knjiga s šiframi za sporazumevanje z ladjami in pristanišči vseh držav
krávja kupčíja, skleníti krávjo kupčíjo, sklépanje krávjih kupčíj, sklépati krávje kupčíje
dáti v èn lônec, glédanje [kómu] v lônec, glédati kómu v lônec, kàkor ubít lônec, kot póčen lônec, lônec na hŕbtu nosíti, metáti kàj v ísti lônec, metáti [vsè] v èn lônec, ne iméti čésa dáti v lônec, ne iméti kàj dáti v lônec, pristáviti svój lônec, talílni lônec, tláčiti kàj v ísti lônec
Zanima me, ali je pisanje sodnega sveta z malo začetnico v Zakonu o sodiščih pravopisno ustrezno.
Na spletni strani Sodnega sveta je večinoma uporabljena velika začetnica (med drugim npr. v lektoriranem Kodeksu sodniške etike), ki bi jo pričakovala tudi v Zakonu o sodiščih, saj gre za lastno poimenovanje nekega telesa. Ali je mogoče malo začetnico tudi tu utemljevati s pravopisnim pravilom, da ne mislimo na naslov (ime) organizacije ali ustanove ipd., temveč samo na vrsto – da torej ne gre za konkretno telo, temveč neko splošno poimenovanje, ki bo/je konkretizirano v nekem organu (ki ima lahko enako ali pa tudi drugačno ime)?
1. kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi kot posledica pojmovanja dobrega in slabega: odvisnost morale od družbenih razmer / pravo, morala in religija
// s prilastkom kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi glede na
a) kak nazor, nosilca: komunistična, krščanska morala; s stališča meščanske, patriarhalne morale bi bilo tako ravnanje vsega obsojanja vredno / pregrešiti se zoper družbeno, javno moralo / v socializmu vzgajati v duhu socialistične morale
b) kako področje delovanja, življenja: kršiti poslovno moralo; športna morala / načela novinarske morale etike; politična morala
2. priznavanje, izpolnjevanje tega, kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi glede na kaj: moralo teh ljudi občudujem; skrbeti za moralo; s tem dejanjem je dokazal visoko moralo / odpraviti je treba dvojno moralo / predsednik je opozoril na pomanjkanje poslovne morale
3. knjiž., z rodilnikom načelo, stališče: zagovarjati moralo koristi, žrtvovanja / morala denarja mu je bila tuja
4. publ., navadno s prilastkom psihična pripravljenost, zavzetost koga za izvršitev določenega dejanja, dosego določenega cilja: njihova morala se je dvignila, je padla; morala moštva, vojakov je nizka, trdna / okupatorjeva bojna morala se je vse bolj razkrajala
5. lit., navadno z rodilnikom kar izraža, kaže vsebina, konec kakega (umetniškega) dela, da je pri ravnanju, vedenju, mišljenju dobro, koristno upoštevati: morala basni, igre je očitna; morala te zgodbe je: bodi pošten in pogumen
● publ. bolna morala pomanjkanje moralne razsodnosti
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »