Fran

Kje lahko dobim seznam pogosto uporabljenih slovenskih okrajšav? Je kakšen tak vir tudi prosto dostopen preko spleta?

Zelo me zanima poimenovanje države Čile. Ali je tisto Čile ali tisti Čile? Ali je srednjega ali moškega spola? Meni v ušesu zveni Tisto Čile leži v Južni Ameriki.

Kako naj sklanjam ime Machu Picchu v slovenščini?

Predlog pred v zvezi s samostalnikom otroci:

Zanima me, kaj je pravilno: pred otroki ali pred otroci ?

Bolj kot prebiram razno razne članke o pravilni sklanjatvi besede 'dno', bolj se mi odpira vprašanje: je torej res, da se DNO in DAN enako sklanjata v tožilniku dvojine? (Vidim dve dni, a ni morda pravilno -- vidim dve dnesi? / DAN: preživim dva dni (glede na jezikovni forum), a ni bolje: preživim dva dneva ...?)

Prosim za slovenski izraz za placebo

Ali je pravilen zapis socialno-tržna ekonomija ali socialno tržna ekonomija? Prav tako me zanima, kako pišemo npr. agroekonomija in besede s predpono eko (ekodan/eko dan, ekoizdelki/eko izdelki). Hvala.

O kraticah, predvsem o njihovem pregibanju, ste že govorili. Iz Slovenskega pravopisa lahko razberemo (paragraf 1023), da so kratice večinoma moškega spola (npr. TAM, SIT, UNESCO), ženskega pa so kratice na nenaglašeni -a (npr. NAMA, EFTA) in redke druge. Spol kratice določa njena zgradba, in ne spol besed njene podstave, npr.:

• SNG je samostalnik moškega spola, čeprav je kratica za gledališče, ki pa je srednjega spola;
• OZN je moškega spola (organizacija – ženskega spola) ipd.

Kako pa je s temi kraticami (predvidevam, da je pravilna oblika za moški spol, čeprav v medijih velikokrat zasledim ženski spol)?

• LDS je podprl interventni zakon.
• NLB je podaril sredstva za nakup nove opreme.
• SDS je pristopil k zbiranju podpisov.

Seveda je v primeru Stranka SDS je pristopila k zbiranju podpisov. zadeva popolnoma jasna.

Kako je z rabo besede starš? Jo je dovoljeno uporabljati? Prevajalec namreč vztraja pri edninski obliki, ki je v SP 2001 označena s kvalifikatorjem neknj. pog. Res pa se ta oblika danes že pogosto pojavlja v časopisih, knjigah, na radiu itd. Zveza eden od staršev je podana v SP 2001, a se mi zdi, da v nekaterih primerih deluje okorno, tudi prevajalec je noče sprejeti.

Da ne bom za vsako besedo posebej odpiral teme, bom vse tri besede, ki jih ne zaznam v SSKJ-ju, omenil tukaj. Zanima me, kaj je razlog, da teh besed (še) ni v SSKJ-ju?

• izkles: npr. izkles zoba

• medikan: nevarna vremenska situacija, ki ima podobne značilnosti kot orkan in nastane v Sredozemlju

• fit: npr. fit postava

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Zanima me, ali sem v naslednjem primeru ob števniku uporabil ustrezen sklon samostalniške zveze:

Postopek izvedemo z 〖10〗^4 računskimi operacijami.

Beseda velerejka (kot ženska, ki se ukvarja z velerejo živali) ne obstaja v slovarjih. Ne obstaja pa niti beseda velereja, ki pa jo je mogoče najti v nekaj virih (npr. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-6FG7FMTS/c75e35a3-e41a-4146-a7b0-64b1436478fd/PDF in http://www.genska-banka.si/wp-content/uploads/2018/08/Salehar_2012_prva_kranjska.pdf, ki referira na nadaljnji pisni vir). Pojem je očitno zloženka iz vele (link url)* (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=vele) in reja (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=reja). V slovarjih ne obstaja niti beseda *vejerejec, ki pa jo je mogoče najti v enem viru (http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J5GAM452/22f3e737-4941-47e9-a886-fbce898347f4/PDF).

Beseda rejec je običajna (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=rejec), ženska oblika rejka pa je dosegljiva v Pleteršnikovem slovarju (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=rejka) in Besedišču (http://bos.zrc-sazu.si/cgi/ada.exe?name=besedisc&expression=rejka). Vendar je besedo rejka mogoče najti v standardni klasifikaciji poklicev 2008 (https://www.stat.si/skp/Esearch.aspx) kot žensko obliko besede rejec. V slovarjih (SSKJ, Pleteršnikov slovar in Besedišče) je mogoče najti kombinacije živinorejec/živinorejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=živinorejec), prašičerejec/prašičerejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=prašičerejec) in svinjerejec/svinjerejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=svinjerejec in http://bos.zrc-sazu.si/cgi/ada.exe?name=besedisc&expression=svinjerejka).

Ob enakih izhodiščih, kot je iz besede rejec (pa tudi živinorejec, prašičerejec in svinjerejec) mogoče ustvariti besedo rejka (pa tudi živinorejka, prašičerejka in svinjerejka), je iz besede velerejec ustvarjena beseda velerejka. Je dopustno tako ustvarjanje besede velerejka? Za določen namen bi moral ugotoviti, ali je mogoče oblikovati besedo – samostalnik, ki je sestavljen le iz ene besede. Za namen uporabe opisi »ženska, ki se ukvarja z velerejo živali«, »ženska, ki se ukvarja z rejo živali na veliko/debelo«, »ženska, ki se ukvarja z rejo živali v velikem številu« ali podobno niso primerni oziroma uporabljivi.

Ali je sicer mogoče s podobnimi prijemi/načini (po analogiji) ustvarjati dopustne besede, ki jih sicer ni v slovarjih?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

V rabi pogosto zasledim, da ljudje ne pišejo vejice pred prosim, npr. Mi lahko prosim odgovoriš še danes?. Pravilno bi bilo Mi lahko, prosim, odgovoriš še danes?. Ali se lahko vejica v takih primerih opušča?

V zadnjem času sta me zmotila naslova dveh komentarjev, objavljenih v medijih. Prvi primer je zapis: Zbogom orožje. Drugi primer je: Adijo pamet.

Zmotilo me je, da ne en ne drug nimata vejice. Kakšno pravopisno pravilo velja v tem primeru?

Kako uporabljamo veliko začetnico pri imenu podjetja sestavljeno iz več besed? Primeri Goriške opekarne ali Goriške Opekarne? Giga Šport ali Giga šport? Super Nova ali Super nova?

Zanima me, kateri sklon samostalnika je ustrezen ob zvezi rezultirati v tožilniku ali mestniku.

Primer: ..., kar rezultira v enostaven računski postopek/v enostavnem računskem postopku.

Zanima me, zakaj beseda izmerjenost ni v SSKJ?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Zanima me, kako je z zapisi s čim, in sicer ali lahko zapisujemo čimprej, čimbolj ipd. V e-pravopisu sem namreč našla zapis čimbolj (pri geslu naturizem), drugega pa ne.