Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. ki vidi vse v življenju slabše, kot je: opogumil je črnoglede malodušneže / črnoglede misli; črnogleda napoved o usodi človeštva
- 2. redko ki jezno, neprijazno gleda: oblasten in črnogled fašistični oficir
- črnoglédo prisl.: črnogledo razpoložen
- 1. človek črne rase; črnec: gruča črnuhov
// kdor ima črne lase, temno polt: bil je dolg črnuh pegastega obraza - 2. italijanski fašistični vojak: črnuhi so vdrli v vas
- 3. desničar, klerikalec: pri volitvah so zmagali črnuhi
// duhovnik: mimo je prišel neki črnuh - 4. črna žival, navadno pes: črnuh je divje lajal
- 1. nav. slabš., navadno s prilastkom kdor dela po navodilih kake skupine, zlasti politične: fašistični eksponenti; eksponenti begunske vlade / glavni eksponent stranke predstavnik, pooblaščenec
// eksponent kapitalizma; pren., publ. glavna oseba drame je eksponent družbenega protislovja - 2. mat. število, ki izraža stopnjo potence ali korena: napisati eksponent; lihi eksponent / korenski eksponent; potenčni eksponent
// slabš. fašistične bande
- 1. visok dostojanstvenik, zlasti cerkveni: hierarhi katoliške cerkve
- 2. v fašistični Italiji vodilna osebnost, funkcionar: hierarh stranke / fašistični hierarhi
// zgod. naslov za rimske vladarje od cesarja Avgusta naprej
- 1. kdor izziva: policija je aretirala izzivalce; spoprijeti, stepsti se z izzivalci / fašistični izzivalci
● ekspr. izzivalec smrti, usode kdor se zaradi velikega poguma, predrznosti izpostavlja veliki nevarnosti - 2. šah., šport. kdor si pridobi pravico tekmovati s svetovnim prvakom za naslov prvaka: v dvoboju za naslov šahovskega svetovnega prvaka vodi izzivalec; v lahki kategoriji se izzivalcu ni posrečilo zmagati
- 1. kdor umori človeka: priznal je, da je morilec; postal je morilec; odkriti, ujeti morilca / publ. množični morilec kdor ubije ali da ubiti veliko ljudi
// ekspr. fašistični morilci
♦ jur. množični morilec ki ubija zaradi koristoljubja, spolne naslade, maščevanja - 2. slabš. kdor s svojim govorjenjem, zahtevami povzroča občutek neugodja, nejevolje: tega morilca se ne morem otresti
- 1. kdor koga napade: napadalec plane iz zasede; braniti se napadalca; bežati pred napadalci; napadalec in napadenec / fašistični napadalec; imperialistični napadalci in zavojevalci
- 2. nav. ekspr. kdor nastopa proti čemu: bil je napadalec krivičnih družbenih razmer
- 3. šport. igralec pri nekaterih igrah z žogo, ki igra zlasti v napadu: napadalec strelja / srednji napadalec igralec v sredini napadalne vrste pri nekaterih igrah z žogo
// star. predstojnik, voditelj: cerkveni, šolski oblastniki
- 1. glagolnik od okupirati, zasedba: protestirati proti okupaciji jugoslovanskega ozemlja; nejasen položaj po fašistični okupaciji
- 2. pravno stanje na kakem ozemlju, ki ga je tuja država, navadno z bojem, spravila pod svojo oblast: okupacija je trajala štiri leta; dočakati konec okupacije
● publ. okupacija z glasbo ukvarjanje
♦ jur. okupacija prilastitev stvari, ki ni v lasti nikogar; zgod. francoska okupacija od 1809 do 1813, ko je bil del slovenskega ozemlja pod francosko oblastjo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »