Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
fànt, fánta, m. 1) junger Mensch, der Bursche; fantje in dekleta; — 2) der Junggeselle; on je še fant, er ist noch unverheiratet; prim. bav. fant, Knabe, junger Mensch, iz it. fante, C., Mik. (Et.).
Pleteršnik
fantìč, -íča, m. 1) das Bürschchen, Mur., Jan.; — 2) = fant; Fantiči dekliči V taberno gredo, Npes.-K.; tudi fȃntič.
Pleteršnik
fántovščina, f. 1) die Burschenschaft, die Burschen, Cig., M.; — 2) kar mora mlad fant drugim fantom plačati, da sme ž njimi fantovati, Štrek.
Pleteršnik
bətȋčnik, m. = odrasel fant (zaničlj.): ti grdi betičniki nam celo noč miru ne dado, Notr.
Pleteršnik
črnàv, -áva, adj. schwärzlich, Mur., Mik.; fant je še črnav po čelu od udarca, Gor.
Pleteršnik
fȃntəc, -tca, m. dem. fant; = fantek.
Pleteršnik
fȃntək, -tka, m. dem. fant; der Knabe, das Bürschchen.
Pleteršnik
fára, f. die Pfarre; v katero faro ste? zu welcher Pfarre gehört ihr? Cig.; fant od fare, ein tüchtiger, trefflicher Bursche; — iz nem. Pfarre.
Pleteršnik
mȋsəł, -sli, f. 1) der Gedanke; po mislih pisati, etwas schreiben, ohne hinzusehen, Svet. (Rok.); na m. priti, einfallen; domovina jim je zopet bolj hodila na misel, sie dachten wieder mehr ans Vaterland, Jurč.; ni mu hodilo na misel, er ließ es sich nicht beifallen, LjZv.; na mislih, v mislih imeti, gedenken; tudi: v misli, na misli imeti; na mislih, v mislih mi je kaj, ich denke an etwas; V mislih ti niso, Preš.; v misel vzeti kaj, gedenken, erwähnen; to ni vredno, da bi se v misel jemalo, das ist nicht der Rede wert, Cig.; fant, tega več ne jemlji v misel! Jurč.; iz misli pustiti, nicht beachten, Št.-C.; po misli, mislih, nach Wunsch, Cig., Polj.; po misli biti, zusagen, Cig. (T.); biti, ko misel, ganz nach Wunsch sein, Rib.-M.; lepa je kakor misel, schön wie man sie sich nur denken kann, Zv.; za eno misel = prav malo, Zv., Str.; — die Meinung, die Ansicht; enih misli biti, gleichgesinnt sein; dvojnih misli biti, zweifeln, C.; — misel me je, ich beabsichtige, ich habe vor; katerega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? Ravn.-Mik.; — na misli imeti kaj, im Sinne haben, vorhaben, Cig., C.; = v mislih imeti, Cig., Jan.; — 2) dobra m., das Wohlgemuth, der Dosten (origanum vulgare), Meg., C., pod Kaninom, Srpenica-Erj. (Torb.), vzhŠt.; = božja m., Hal.-C.; = m. Marije device, C.
Pleteršnik
neukrótən, -tna, adj. unzähmbar, unbändig, Mur.; n. fant, Ravn.; neukrotni valovi, Erj. (Izb. sp.).
Pleteršnik
onẹ́gov, adj. dem Ding da, dem gewissen (dessen Name uns eben nicht einfällt) gehörig, Mur., Jan., C., BlKr., jvzhŠt.; onegov fant, BlKr., jvzhŠt.
Pleteršnik
otórẹj, adv. derart: naša pšenica ni otorej (nicht so schön) ko vaša, nisem se nadejal, da bo moj fant otorej (so viel wert), Levst. (Rok.); tudi: otorẹ̑j, Dol.; — prim. otovre.
Pleteršnik
połdrȗgəc, -gca, m. 1) fant, velik za poldrugega, Gor.; — 2) neki žrebelj (poldrugi palec dolg), (poldrujec) Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); (podrujec) Cig., Gor.
Pleteršnik
prepásti, -pásem, vb. pf. 1) p. koga, jemanden erspähen und ihm zuvorkommen, C.; — 2) durch Weide erhalten, Cig.; — 3) weidend zubringen: ta fant mi je celo leto prepasel (war den ganzen Sommer mein Hirt), Gor.; — 4) zu viel weiden, Z.; — verfüttern, Cig., Jan.; — p. se, sich auf der Weide überfressen, Z.
Pleteršnik
tópast, adj. stumpf, Dict.; — stumpfsinnig, C., Z.; t. kmetski fant, Jurč.
Pleteršnik
vrẹ́dən 2., -dna, adj. 1) würdig, wert; časti, spoštovanja vreden; nič vreden človek; ni piškavega oreha v.; mož moža vreden, ein Ehrenmann, C.; v. biti, verdienen: v. je kazni, da bi ga kaznovali; ni vreden, da ga zemlja nosi; to je vredno, da se razglasi; — vredno je, es ist der Mühe wert, es lohnt sich; ni vredno, da bi se trudil za to; to vino je vredno svojega denarja; reč je več vredna, nego si dal za njo; fant je vseh vreden, kar jih je v vasi (kann sich mit allen messen); — 2) fähig, imstande, C., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
Pleteršnik
(zȃł), zȃli, zála, adj. 1) böse, ogr.-Mik.; arg: zali hudič, Trub.; imel je zalega jetnika, kateremu je bilo ime Barabbas, Schönl.; groß: velik ali zali tat, Dict.; zale globočine, Schönl.; — zala škoda, ("der leidige Erbschade"), zali tatje, ("rechte Erzdiebe"), Krelj; — 2) stattlich: zal' voz sena; ima zalo živino; krava ima zalo vime, Gor.; — hübsch: zal' fant, zalo dekle; elegant, Cig. (T.); — zalo se mu zdi, er findet seine Freude daran, Polj.; — = priden, DSv.; zdaj si pa že zal; jetzt bist du schon brav, (tako se otroku reče), Polj.; — 3) lauter: iz zale nevoščljivosti, aus purem Neide, M.; zali norci, zali dereči volcje, lauter Narren, lauter reißende Wölfe, M.; (nedoločna oblika se nav. ne rabi).
Pleteršnik
zavrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) als unangemessen wegwerfen, verwerfen; verstoßen: ne zavrzi nas, o Bog! zurückweisen: z. priče, sodnika, Cig.; z. ponudbo, Jan.; — enterben: oče je sina zavrgel, Savinska dol.; — z. se, sich wegwerfen, Cig.; tak fant, pa se tako zavrže s tako ženitvijo! Polj.; želim, da bi se ne zavrgel in ne zašel, Jurč.; — 2) z. žogo, den Ball verschlagen, Cig.; — 3) z. se, entstehen, M., Erj. (Som.); zavrglo se nam je toliko spakudranih besed, Levst. (Nauk).
Pleteršnik
zváditi se, -vȃdim se, vb. pf. sich zusammengewöhnen, vertraut werden, C.; zvajena sva si, wir sind vertraut miteinander, C.; vertrauten Umgang zu pflegen anfangen: fant se z dekletom zvadi, C., BlKr.; žena se je zvadila z beloličnimi pisarčki, LjZv.
Število zadetkov: 19