Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

hlápec hlápca samostalnik moškega spola [hlápəc]
    1. nekdaj moški, najet za delo, zlasti na kmetiji
    2. slabšalno kdor se vede pretirano uslužno, ponižno; SINONIMI: navadno slabšalno hlapček, slabšalno plazilec
    3. stolu podobno kmečko orodje za oporo pri spravljanju česa v kozolec
FRAZEOLOGIJA: kot hlapec Jernej, Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni.
ETIMOLOGIJA: = star. hrv. hlȁpac, češ. chlapec ‛fant’ < pslov. *xolpьcь iz *xolpъ ‛sluga, suženj, fant’, morda iz *xoli̋ti v pomenu ‛striči’, prvotno torej ‛ostrižen mladenič’, ker je otrok formalno postal fant po prvem, obrednem striženju - več ...
kílav kílava kílavo pridevnik [kílau̯ kílava kílavo]
    1. ekspresivno ki je telesno šibkejši, bolehen
    2. slabšalno ki je neskladen s pričakovanji, nekvaliteten, komaj še zadovoljiv
FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete.
ETIMOLOGIJA: kila
stríc stríca samostalnik moškega spola [stríc]
    1. mamin ali očetov brat
      1.1. tetin ali stričev zakonski ali zunajzakonski partner
      1.2. ekspresivno moški, navadno neznan, starejši
      1.3. ekspresivno kdor lahko komu, zlasti sorodniku, prijatelju, zaradi svojega vplivnega položaja pomaga pridobiti službo, delo, privilegije, navadno v nasprotju z ustaljenimi postopki
STALNE ZVEZE: mrzli stric, stari stric
FRAZEOLOGIJA: stric z brado, stric iz Amerike, stric iz ozadja, stric Sam, Strici so mi povedali.
ETIMOLOGIJA: = cslov. stryicь ‛očetov brat’, hrv., srb. strȋc, češ. strýc < pslov.*strъjьcь, verjetno iz ide. *ph2trui̯o- ‛očetov’, iz *ph2ter- ‛oče’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
dolgokrák in dolgokràk -áka -o [dou̯gokrakprid. (ȃ; ȁ á)
ki ima dolge krake, noge: dolgokrak pajek; dolgokraka ptica, žaba / ekspr. dolgokrak fantič
SSKJ²
fantìč -íča stil. fántič -a m (ȉ í; ȃ)
1. deček, zlasti predšolski: skupina vaških fantičev se je igrala na poti; nagajiv, poreden fantič; petleten fantič / kot nagovor fantič, kam pa bežiš / ekspr. rodil se jima je lep fantič sin
2. ekspr. fant: fantiči in dekliči so se zbirali na trgu pred cerkvijo; sentimentalen je kot zaljubljen fantič / čakala je svojega fantiča
SSKJ²
fantíček -čka m (ȋ)
ekspr. fantek, fantič: živahni fantički so se prekopicavali po travi; v naročju je držala debelušnega fantička; njen najmlajši je bil živ, neugnan fantiček / kot nagovor čakajte me, fantički / ima ljubkega fantička in precej starejšo hčer majhnega sina
SSKJ²
hlápček -čka m (ȃ)
1. manjšalnica od hlapec: s hlapčkom so grdo ravnali; služiti za hlapčka
2. star. deček1, fantič: povprašal je prvega hlapčka, ki ga je srečal
SSKJ²
hlápčič -a m (ȃ)
1. manjšalnica od hlapec: pri hiši so imeli prebrisanega hlapčiča / slabš. bili so le bedni hlapčiči izkoriščevalcev
2. star. deček1, fantič: kako ti je ime, hlapčič
SSKJ²
kodroglàv in kodrogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
ekspr. ki ima kodraste lase: kodroglavi fantič
SSKJ²
odrézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. z rezanjem odstraniti: odrezati grozd, palico; odrezati vejo od drevesa; odrezati z nožem, škarjami; kakor bi odrezal, ga je minil ves strah zelo hitro / odrezali so mu nogo kirurško odstranili / kot podkrepitev: raje bi si dal jezik odrezati, kot da bi kaj izdal; glavo mi lahko odrežeš, če ni res
// z rezanjem odstraniti del česa: kol je predolg, treba ga bo odrezati; odrezati peclje rožam / dati odrezat plašč
// z rezanjem ločiti od večje količine: odrezati več kosov blaga; odreži toliko masla, kolikor ga potrebuješ / odrezal mu je kruha in mesa
2. nav. ekspr. onemogočiti dostop do kakega območja, kraja, vzdrževanje zvez z njim: z obkolitvijo odrezati fronto od zaledja; nasprotnikovo ladjevje jih je odrezalo od kolonij; zapadli sneg jih je popolnoma odrezal od mesta / publ. odrezati dovoz, umik onemogočiti ga z nadzorovanjem poti
3. ekspr. nenadoma prenehati govoriti, igrati: muzikanta sta odrezala / hipoma so odrezali pogovor / dovolj je za nocoj, je odrezal in vstal
// ustaviti, prekiniti: na kratko je odrezal njegov napad; to je rekel, da bi odrezal njegovo pripovedovanje
4. publ. opraviti, uspeti: pretvarjal se je, da bi pri njem bolje odrezal; ne vemo, kako bomo v gospodarstvu odrezali drugo leto / pri medu je dobro odrezal dosti ga je pridelal; dosti je iztržil zanj; še slabše bi odrezal, če bi najel drugega še bolj neugodno bi bilo
● 
ekspr. po tej pogodbi so državi odrezali precejšen kos ozemlja vzeli; ekspr. v službi so ga odrezali odstavili s položaja, onemogočili; publ. kot predavatelj je še kar odrezal se je še kar odrezal
    odrézati se ekspr.
    1. pokazati veliko sposobnost, pripravljenost, požrtvovalnost; izkazati se: domači pevski zbor se je pri tekmovanju dobro odrezal / nekatere občine se pri dajanju prispevkov niso odrezale jih niso dale dosti
     
    ekspr. darovalec se je (dobro) odrezal dal je veliko, drago darilo
    2. na kratko, učinkovito odgovoriti: ne bi mislil, da se zna tako odrezati; vprašanje ga ni spravilo v zadrego, mojstrsko se je odrezal / kar sami povejte, saj ste dovolj učeni, se je odrezal fantič
    odrézan -a -o:
    zaradi poplave odrezani predeli; biti odrezan od sveta; odrezane veje; prisl.: odrezano odgovoriti, reči; odrezano je utihnil
SSKJ²
póbček -čka m (ọ̑)
pog. fantek, fantič: pobčki so se igrali na obali / koliko pa je star vaš pobček sin
SSKJ²
póbič -a m (ọ̑)
pog. fantek, fantič: gruča razposajenih pobičev / kot nagovor pobič, zakaj pa jokaš / rodil se jima je že drugi pobič sin
SSKJ²
potapljáč -a m (á)
1. kdor se (poklicno) ukvarja s potapljanjem: potapljači so raziskovali morsko dno; skupina potapljačev je bila opremljena z akvalungami / športni, poklicni potapljač / ekspr. fantič je že pravi potapljač se zna dobro potapljati
2. navadno s prilastkom žival, ki se potaplja: nekatere ptice so dobri potapljači
SSKJ²
šméntan -a -o prid. (ẹ̄)
1. ekspr. ki izraža
a) nekoliko odklonilen odnos do osebe, stvari: to je tisti šmentani fantič; šmentani mešetar / težko bo priti čez te šmentane korenine; šmentana muha / kot psovka ti šmentani lenuh, ti že pokažem
b) začudenje, občudovanje: šmentana ženska, kako je sposobna
2. v medmetni rabi, v zvezi šmentana reč izraža zadrego, zaskrbljenost, nejevoljo: ti šmentana reč, zdaj nam res ne kaže oditi; šmentana reč, kaj mi poveš / šmentana reč, zdaj bom moral pa dolgo čakati
    šméntano prisl., ekspr.
    zelo, hudo: šmentano se mi mudi; dekle je šmentano čedno

Slovenski pravopis

Pravopis
fantìč -íča tudi fántič -a m s -em člov. (ȉ í; ȃ) manjš. nagajiv ~; poud. zaljubljen ~ |fant|
fantíčev -a -o tudi fántičev -a -o (í; á)
Pravopis
fantíček -čka m, člov. (ȋ) manjš.; ljubk. |fantek, fantič|
Pravopis
..ìč -íča m. prip. obr. (ȉ í; í)
1. člov. 'vršilec' gonìč, mlatìč
2. člov. 'nosilec lastnosti' golìč, mladìč, slabìč; nečlov. belìč
3. člov. 'nedoraslo bitje, mladič' fantìč; živ. kozlìč, oslìč
4. člov. 'manjšalnost' deklìč; živ. črvìč
5. člov. 'ljubkovalnost' fantìč, otročìč; nečlov. grozdìč
Pravopis
kodroglàv -áva -o in kodrogláv -a -o; bolj ~ (ȁ á á; ȃ) poud. ~ fantič |kodrolas|
kodroglávost -i ž, pojm. (á; ȃ) poud. |kodrolasost|
Pravopis
póbček -čka m, člov. (ọ̑) manjš.; knj. pog. fantek, fantič
Pravopis
póbič -a m s -em člov. (ọ̑) manjš.; knj. pog. fantek, fantič
póbičev -a -o (ọ̑) knj. pog.
Število zadetkov: 42